Objavljeno: Če Avg 13, 2015 6:31 pm
... in krompir je pod streho.
Komentar, ... na kratko,
dobra letina.
Z nekaj besedami več pa,
zelo dobra letina.
Vse skupaj ga je (na oko) dobrih 200kg, lahko tudi 250kg. Bi ga bilo potrebno stehtati, zagotovo pa ga je preveč za naše potrebe.
Sadim obilico nekakšnih starih sort iz vseh vetrov, vmes pa za hec tudi kaj sodobnejšega prve, druge ali še kasnejše generacije odbiranja semena. Če bi sadil sodobne sorte bi ga bilo še več, a me bolj kot pridelek "poganja" izkušnja z nečim že skoraj pozabljenim.
Krompir tudi ni moja zelo priljubljena izbira na krožniku, ... je pa po drugi strani v pridelku nasplošno zelo gotova in v kleti trajna opcija, zato ga vseeno sadimo.
Naša krompirjeva druščina:
Kifeljčar beli - stara sorta z drobnimi gomoljčki
Kifeljčar rdeč - kupljeno seme pred pribl. 5 leti
Kot že rečeno, po navadi je voluhar pohitel ravno pri kifeljčarju, kateri je od vseh sort tudi mani najboljši. Zato sem bil kar malo na trnih, če me ni letos ponovno prehitel. K sreči sem še ujel veliko večino pridelka, so pa bili rovi že vzpostavljeni po celotni vrsti.
Sreča, ... ali pa julijski dež, ki je ohranil okoliško področje vlažno in ugodno za kopanje ter iskanje svežih korenin.
Skratka količinsko lep pridelek, presenetil pa me je beli kifeljčar z neverjetno velikimi gomolji. Največji je tudi najtežji. Čudno, a ne. Ima pa 300gr.
Nato sledi ...
Nekakšen beli krompir prinešen iz Malte - sem ga posadil za štos, da vidim kaj jejo tam doli. (v ospredju)
Vijoličen krompir Madžarska (v ozadju vrste)
Torej, malteški vitez me ni pretirano presenetil, pač bel krompir. Tudi ga ni bilo veliko. Naslednje leto ga seveda ne sadim več.
Vijolični. Ima vijolično lupinico, v notranjosti pa je belo meso. Pridelek je bil soliden in v pretežno velikih gomoljih. (kar je nasplošno značilno pri vsem izboru) Zanimivo mi je bilo to, da se ga je lotil voluhar.
Pravijo, da je v barvah moč anti-nevem-kakšnih-oksidantov, ki jih v tem primeru olupimo stran. A kljub vsemu ostaja pri hiši.
Nadaljni konkurent ...
Ličan - dečko iz Like. Menda da stara domača sorta.
Dejansko brez konkurence. Krompirjev brez konca in kraja. Sicer so bile dozdajšnje izkušnje z razmeroma drobnejšimi in prevladujoče okoglo oblikovanimi gomolji, letos pa je presenetil tudi z "debeluhi".
Prav smejalo se mi je, ... kljub motiki in vročini.
Vmes še nekaj razvedrila ...
Veseli Ahoj in samonikla Čia,
... to sta lepi par. Vedno dobrodošlo na njivi.
Drugi med "rdečokožci" ...
Avstrijski rdeč drobni - stara sorta iz A. hribov
Omenjeni sosed počasi, iz leta v leto "slabi", in letos je ponudil resnično pičel pridelek. Iz repertoarja gre ven, čeprav mi ga je žal, saj je prva leta lepo rodil, sedaj, po 5-ih pa je nekam upehan. Tudi rja ga je, kot edinega, močno zdelala. Malo še kolebam.
Namreč po letu ali dveh se ne bom mogel premisliti in ga ponovno "dobiti". Bo pač izgubljen. Recimo temu selekcija, skratka, hvala za vse in lep pokoj. Ne gre drugače.
Na zadnjem posnetku s "kukavičjem jajcem".
Sledi "nočna izmena".
Avstrijski rumen debel.
Zelo konkurenčen "starodobnik". Kot pove že poimenovanje napravi tudi debelejše gomolje. Lep krompir. Prijatelj, ki ostaja.
Dezire - 5 (ali več) generacija domačega semena
Torej, že udomačen sodobnik, ki pa na žalost vsako leto malo popusti. Letos je ponudil resnično skromen pridelek z zelo malo debelimi gomolji in večino drobiža. Drugih pripomb nimam, kljub vsemu pa se nagibam, da ga opustim. Ne vem kako bi se regeneriral z okuliranjem, ... če bi sploh se kaj. Vsega enostavno ne morem narediti in bo po vsej verjetnosti odpuščen.
Sledilo je sveže jutro z novimi presenečenji.
Avstrijski bel okrogel - vse te "avstrijce" sem dobil v Vrzdencu pri Meti
Kot vsako leto do sedaj zelo lep pridelek z razmeroma veliko debelih gomoljev. Nekaj si ga je privoščil tudi voluhar, a ne pretirano.
Zanimivo, vendar nam doma bolje prija okus rastlin ali njih delov majhnih, skromnejših dimenzij. Zdi se, kot da so veliki gomolji/listi/plodovi ... nekako bolj blagega (vodenega) okusa. Fiksna ideja? Morda.
Avstrijski rdeč velik
Skoraj nimam komentarja. Zadovoljivo, ostaja v kleti.
Na zadnjem posnetku sporočam, da "sikeranje" ne vzpodbuja pozitivnega ustvarjanja.
Sledi Vodenkin krompir
Po pravici povedano sem ravno tega precej nestrpno pričakoval kako se bo odrezal. Po eni strani sem upal na dobro letino, saj je prvo leto sajen na našem koncu, ki je vsaj po teoriji ugodnejše področje od izvornih Logaških koncev.
Po drugi strani pa bi lahko tudi "štrajkal" zaradi izrazite spremembe okolja in zemlje.
Zgodilo se je prvo, se mi zdi in pridelek je zelo lep. Že same rastline so bile zelo močne, tudi cima zelo izrazito pokončna, stoječa, ki jo predhodni dež ni kaj prida utrudil. Nekaj pik rje sem kot kaže zaustavil s škropljenjem, hrošči pa so se po prvem pojavu lepo razporedili preko celega nasada. Kljub vsemu jih ni bilo veliko in z nekaj obiranja se je problematiko lepo držalo v mejah vzdržnega.
Gomolji so prevladujoče debeli, se pa je pojavilo precej nekakšnega pokanja. Predvidevam, da je razlog v dežju, čeravno večina sort ni imela tovrstnega pojava. Malce bo moteče v kuhinji.
Fina pridobitev in se ob tej priliki vodenki iskreno zahvaljujem za njeno radodarnost.
Ter na koncu kot zadnji kandidat:
"ti, če hočeš ziher krompir, posadi tole sorto" - je nova sorta, si pa nisem zapisal imena
Odbral sem nekaj manjših krompirjev iz lanskoletnega pridelka in jih posadil. Torej prva generacija domačega semena.
Kaj naj pravim, ... zadeva za hektarski donos ...
Na sto gomoljev je devetdeset debelih, pet srednjih, trije drobni in dva za voluharja. Konec debate.
Zanimiv testni material, kaj "dela" konvencionala. Ni kaj.
Tako, to je bilo za letos vse.
In za slovo še posebnež, ki ga bom v kratkem uporabil še v "sosednji" temi.
Komentar, ... na kratko,
dobra letina.
Z nekaj besedami več pa,
zelo dobra letina.
Vse skupaj ga je (na oko) dobrih 200kg, lahko tudi 250kg. Bi ga bilo potrebno stehtati, zagotovo pa ga je preveč za naše potrebe.
Sadim obilico nekakšnih starih sort iz vseh vetrov, vmes pa za hec tudi kaj sodobnejšega prve, druge ali še kasnejše generacije odbiranja semena. Če bi sadil sodobne sorte bi ga bilo še več, a me bolj kot pridelek "poganja" izkušnja z nečim že skoraj pozabljenim.
Krompir tudi ni moja zelo priljubljena izbira na krožniku, ... je pa po drugi strani v pridelku nasplošno zelo gotova in v kleti trajna opcija, zato ga vseeno sadimo.
Naša krompirjeva druščina:
Kifeljčar beli - stara sorta z drobnimi gomoljčki
Kifeljčar rdeč - kupljeno seme pred pribl. 5 leti
Kot že rečeno, po navadi je voluhar pohitel ravno pri kifeljčarju, kateri je od vseh sort tudi mani najboljši. Zato sem bil kar malo na trnih, če me ni letos ponovno prehitel. K sreči sem še ujel veliko večino pridelka, so pa bili rovi že vzpostavljeni po celotni vrsti.
Sreča, ... ali pa julijski dež, ki je ohranil okoliško področje vlažno in ugodno za kopanje ter iskanje svežih korenin.
Skratka količinsko lep pridelek, presenetil pa me je beli kifeljčar z neverjetno velikimi gomolji. Največji je tudi najtežji. Čudno, a ne. Ima pa 300gr.
Nato sledi ...
Nekakšen beli krompir prinešen iz Malte - sem ga posadil za štos, da vidim kaj jejo tam doli. (v ospredju)
Vijoličen krompir Madžarska (v ozadju vrste)
Torej, malteški vitez me ni pretirano presenetil, pač bel krompir. Tudi ga ni bilo veliko. Naslednje leto ga seveda ne sadim več.
Vijolični. Ima vijolično lupinico, v notranjosti pa je belo meso. Pridelek je bil soliden in v pretežno velikih gomoljih. (kar je nasplošno značilno pri vsem izboru) Zanimivo mi je bilo to, da se ga je lotil voluhar.
Pravijo, da je v barvah moč anti-nevem-kakšnih-oksidantov, ki jih v tem primeru olupimo stran. A kljub vsemu ostaja pri hiši.
Nadaljni konkurent ...
Ličan - dečko iz Like. Menda da stara domača sorta.
Dejansko brez konkurence. Krompirjev brez konca in kraja. Sicer so bile dozdajšnje izkušnje z razmeroma drobnejšimi in prevladujoče okoglo oblikovanimi gomolji, letos pa je presenetil tudi z "debeluhi".
Prav smejalo se mi je, ... kljub motiki in vročini.
Vmes še nekaj razvedrila ...
Veseli Ahoj in samonikla Čia,
... to sta lepi par. Vedno dobrodošlo na njivi.
Drugi med "rdečokožci" ...
Avstrijski rdeč drobni - stara sorta iz A. hribov
Omenjeni sosed počasi, iz leta v leto "slabi", in letos je ponudil resnično pičel pridelek. Iz repertoarja gre ven, čeprav mi ga je žal, saj je prva leta lepo rodil, sedaj, po 5-ih pa je nekam upehan. Tudi rja ga je, kot edinega, močno zdelala. Malo še kolebam.
Namreč po letu ali dveh se ne bom mogel premisliti in ga ponovno "dobiti". Bo pač izgubljen. Recimo temu selekcija, skratka, hvala za vse in lep pokoj. Ne gre drugače.
Na zadnjem posnetku s "kukavičjem jajcem".
Sledi "nočna izmena".
Avstrijski rumen debel.
Zelo konkurenčen "starodobnik". Kot pove že poimenovanje napravi tudi debelejše gomolje. Lep krompir. Prijatelj, ki ostaja.
Dezire - 5 (ali več) generacija domačega semena
Torej, že udomačen sodobnik, ki pa na žalost vsako leto malo popusti. Letos je ponudil resnično skromen pridelek z zelo malo debelimi gomolji in večino drobiža. Drugih pripomb nimam, kljub vsemu pa se nagibam, da ga opustim. Ne vem kako bi se regeneriral z okuliranjem, ... če bi sploh se kaj. Vsega enostavno ne morem narediti in bo po vsej verjetnosti odpuščen.
Sledilo je sveže jutro z novimi presenečenji.
Avstrijski bel okrogel - vse te "avstrijce" sem dobil v Vrzdencu pri Meti
Kot vsako leto do sedaj zelo lep pridelek z razmeroma veliko debelih gomoljev. Nekaj si ga je privoščil tudi voluhar, a ne pretirano.
Zanimivo, vendar nam doma bolje prija okus rastlin ali njih delov majhnih, skromnejših dimenzij. Zdi se, kot da so veliki gomolji/listi/plodovi ... nekako bolj blagega (vodenega) okusa. Fiksna ideja? Morda.
Avstrijski rdeč velik
Skoraj nimam komentarja. Zadovoljivo, ostaja v kleti.
Na zadnjem posnetku sporočam, da "sikeranje" ne vzpodbuja pozitivnega ustvarjanja.
Sledi Vodenkin krompir
Po pravici povedano sem ravno tega precej nestrpno pričakoval kako se bo odrezal. Po eni strani sem upal na dobro letino, saj je prvo leto sajen na našem koncu, ki je vsaj po teoriji ugodnejše področje od izvornih Logaških koncev.
Po drugi strani pa bi lahko tudi "štrajkal" zaradi izrazite spremembe okolja in zemlje.
Zgodilo se je prvo, se mi zdi in pridelek je zelo lep. Že same rastline so bile zelo močne, tudi cima zelo izrazito pokončna, stoječa, ki jo predhodni dež ni kaj prida utrudil. Nekaj pik rje sem kot kaže zaustavil s škropljenjem, hrošči pa so se po prvem pojavu lepo razporedili preko celega nasada. Kljub vsemu jih ni bilo veliko in z nekaj obiranja se je problematiko lepo držalo v mejah vzdržnega.
Gomolji so prevladujoče debeli, se pa je pojavilo precej nekakšnega pokanja. Predvidevam, da je razlog v dežju, čeravno večina sort ni imela tovrstnega pojava. Malce bo moteče v kuhinji.
Fina pridobitev in se ob tej priliki vodenki iskreno zahvaljujem za njeno radodarnost.
Ter na koncu kot zadnji kandidat:
"ti, če hočeš ziher krompir, posadi tole sorto" - je nova sorta, si pa nisem zapisal imena
Odbral sem nekaj manjših krompirjev iz lanskoletnega pridelka in jih posadil. Torej prva generacija domačega semena.
Kaj naj pravim, ... zadeva za hektarski donos ...
Na sto gomoljev je devetdeset debelih, pet srednjih, trije drobni in dva za voluharja. Konec debate.
Zanimiv testni material, kaj "dela" konvencionala. Ni kaj.
Tako, to je bilo za letos vse.
In za slovo še posebnež, ki ga bom v kratkem uporabil še v "sosednji" temi.
napaka, ki je drugo leto ne smem ponoviti. Tam, kjer je pokrit s senom pa je za silo še živ. Ker sem ga sadila pozno, bi bil zrel šele v začetku septembra, vendar bom tistega, ki je že povsem posušen izkopala v naslednjih primernib dneh. Če ga bo kaj, bo pa zagotovo zelooo droben. Upam, da bo vsaj zdrav...
No, jaz še dolgo ne bom kakšen resnen pridelovalec krompirja. Kljub vsemu pa ne bom obupala in ga bom nsalednje leto ponovno sadila (in malo manj eksperimentirala ) 
_________________naredimo svet lepši
_________________Barvit pozdrav,