novi.gartlc.si

Če bi radi še kakšno dilemo več, obiščite, zadošča brezplačni del, fb stran Trag biljke. Kratki, povedni filmčki, mnogo njih.
Nisem edina gartlčanka, ki jo pozna.

Hvala, da si mi pred časom povedala zanjo, so res kar koristni nasveti. A če hočeš spremljati vse vrtnarske guruje, kot so tudi Vrt obilja, Charles Dowding ... lahko počneš samo to, za vrt pa ne ostane dosti časa.

Drži, cum grano salis pač. Zdaj čez zimo, pa svinčnik v roke in kaj uporabnega zapisat. Zdaj ne no na račun vrta.

Tako, moj vrt je pripravljen na zimo in čakamo na mraz in sneg. Danes sva bila zelo pridna. Pobrala sem še preostanek pora, porezala peteršilj in pobrala korenje.
Moj dragi je vozil kompost, jaz sem ga pa razporejala z gladko stranjo grabelj. Zdaj je odejica na skoraj vseh gredah debela par centimetrov (nekaj malega nama je še ostalo). To je vse, kar narediva na vrtu, kasneje ne gnojiva in ne prekopavava. Torej se začenjajo moje vrtnarske " zimske počitnice". Zame je bila kar težka sezona in si jih zaslužim.

Kok maš lepo pošlihtane grede, Copatka!
Jaz sem dvignjeno gredo že precej nastlala s suhim listjem. Na nekaj koncih ob robu imam problem, ker rastejo motovilec, peteršilj, rdeča pesa in jagode.
Podobno je na eni visoki gredi, kjer so še solata, korenje in še nekaj. Kompost je še presvež, a bom poskusila nekaj izkopati in dati na to gredo.
Danes sem ponovno nabirala suho listje in zraven dobila kar nekaj listavke. To bom verjetno nasula na predel, kjer sadim paradižnik. Je pa tam zelo prepišno in bom morala nekako fiksirati. Koprena ne pride v poštev zaradi vetra in mačk. Mogoče mi uspe dobiti še kaj smrekovih vej in bi prekrila listje.

Sem včeraj nabrala še eno vrečo listja in precej listavke in stresla na še nepokriti del paradižnikovega dela vrta. Zaenkrat sem pokrila z dvojno kopreno in obtežila. Bom kasneje naložila še smrekove veje, če mi bo uspelo.
V predklet sem odnesla še oba hibiskusa, figa je pa še zunaj. Drugo leto mora vse to nujno v zemljo.

Kako si ti pridna, kot mravljica . Jaz sem pa prav zadovoljna, da je dela konec in da je kar debela snežna odeja pokrila vrt . Včeraj sem edino še potresla malo gnojila borovnicam in presortirala pobrano korenje. Nekaj otrokom, nekaj za doma. Na gredi 200x50 cm ga je zraslo enih 6 kg, kar dober pridelek, a ne?

Copatka, odlična letina. bravo!

Copatka kaj imaš lepo pošlihtano. Če ne bi hotelo, mora lepo rasti na takih gredah.
lp

"Včeraj na vrtu za današnjo kuhinjo."

Danes sem skuhal piškovo (šip) marmelado. Meni daleč najljubšo, s katero se lahko kosa le še iz domačih češp.
Moram sicer priznati, da sem pri pripravi naredil mali kiksek in sicer to, da sem dodal celo limono z lupino vred. Tista mala poredna trpkost malenkostno skače ven, vseeno pa je odlična.
Jutri jo testiram s palačinkami in takrat bom povsem natančno vedel ali je, ali pa ni.

Skuhal sem jo 3 hl.... v sanjah. Tri kozarčke pa res.
Z malim je potrebno biti zadovoljen.

Bi pa še potarnal nad letošnjo sezono radiča, ki je porazna in temu primerno na silo pri koncu.
Skratka, "vlečemo" zadnjega iz sklede, namesto, da bi trajalo krepko v zimo.

Problema bi izločil dva.
1. obilo jesenske vlage, ki se na tej lokaciji močno vplete v vso kompleksnost vzgoje določene kulture.
Prvo je to, da je zaradi ozke savske doline tukaj veliko dopoldanske ali celodnevne megle. Naprej vse jasno ...
Drugič, jesen (po spominu oktober ali nekaj takšnega) je bila precej deževna kar ...
Tretjič, zaradi geoloških specifik tal tu okoli vsa meteorna voda iz hribov "nad" ponika in podtalno odteka po horizontalnih plasteh, kar v praksi pomeni, da se voda sceja še teden ali dva po vsakem dežju.
Vse to pomeni, da vlage je precej preveč in rastline (radiči) enostavno povedano obupno gnijejo. V bistvu gnije že korenina in naprej v srce. Torej od notri navzven. To je prvi problem.

2. Radiči niso prenehali z rastjo in so kar rastli in rastli. V praksi zgleda tako, da so bile glave že formirane in vsaj tisti, ki po nekem slučaju še niso zgnili znotraj, še kar rastejo. Na koncu so glave nekje na strani (recimo temu) počile in na tem mestu je pognala še ena podobno velika glava. Dobesedno.
Rezultat je zelo razpokano notranje listje in potem še to strašansko gnije. Prav tista zelena sluzasta gniloba. Te vse mine, ko že samo pogledaš stvar.

Aha, in še tretji problem.
3. Deževniki, oz milijarde mladih deževničkov v notranjosti teh že itak nesrečnih radičev.
Obup nad vsemi mogočimi obupi.

Ni mi preostalo drugega, kot da ga na silo pojemo, saj bi sicer zgnil.

Morebiti še kakšna oprijemljiva podrobnost, ki morebiti pogojuje vso to nesrečo.

Sadil sem štrucarja, zgodnejši tip in rdečega glavnatega. Saadike kupljene.
Oba z enakimi težavami, le da je rdeči še obupnejši za pranje, ker so deževniki precej podobne barve.

Totalen drek. Za pripravo enega ali dveh radičev do faze, ko lahko režeš v solatno skledo mi je vzelo krepki dve uri dela. Gniloba in deževniki v vseh tistih klinčevih listnih gubicah.

Ali ima kdo slučajno kakšno misel, kako zedevo v naslednjih sezonah peljati, da ne bo tak obup. Predvsem kdo iz celinskega konca Slo in morebiti nepreveč prevetrenih leg. Kako je reševal te tegobe na primer.

Ker vem da Primorci in kakšni hribovci imate pač čisto drugačne pogoje.