Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Citrus
Mravlja, ne gre za vzgojo sadik, gre za pridelavo plodov. V zgodovini so bili časi, ko je bil zaradi političnih in gospodarskih razmer velik poudarek na samooskrbi tudi s pridelki, ki niso bili značilni za določena območja. Konkretno so bili v evropi mnogi podobni primeri, povsod tam, kjer je bilo vsaj malo možnosti, da bi taka vzgoja in pridelava lahko uspela.
Vir, od koder prihajajo fotografije pravi, kot sem napisal. Tudi sicer, metati v isti koš citruse tako kot to lahko z manjšo mero možnosti za napake govorimo za jablane, hruške,... ne gre. Med sabo se posamezne vrste citrusov zelo razlikujejo, vemo pa tudi, koliko je rast dreves odvisna od vzgoje, glede tega so bile v konkretnem primeru (Madžarska) ugotovljene mnoge ugotovitve, beri omejitve, ker gre za zahtevno okolje za vzgojo dreves v več pogledih. Pa ne samo za vzgojo, v tem primeru predvsem za uspešno zorenje in doseganje čim boljše kakovosti plodov, kolikor je to mogoče v njihovih razmerah.
-
Parangalus
- Prispevkov: 158
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
| dafo je napisal/a: |
| Kar pa se tiče tega, kar najprej pade v oči, odpornosti na mraz, smo vseeno predaleč nad ekvatorjem, da bi bilo to opazno pri skrbi preko prezimovanja, morda pa vseeno lahko omenim, da iz opazovanja mojih rastlin lahko rečem, da šok zaradi prezimovanja pri njej ni tako hud in pogost kot pri običajnih limonah, nekaj tega gre najbrž pripisati njeni "divji" plati, veliko pa zagotovo tudi podlagi, na katero je cepljena. |
Letos so Mayer limone pri meni prestale test -7 stopinj. So daleč najbolj odporne od vseh limon. Primerljivo z odpornostjo mandarin, pomaranč. Edino na listnem delu so bolj švoh od mandarin. Pa še to ne vem, če bi bila razlika, če ne bi bilo burje, ki vztrajno vrti in skubi liste. Posušila se ni niti ena najtanjša vejica. Mettem ko sem moral naprimer lisbono kar enih 20% porezat.
Super, informacija iz prve roke. Razlika med obalo in notranjostjo v tem primeru igra pomembno vlogo, sploh, če drevesa niso posajena v lonce. Razen za primorce (tiste na obali, ker sicer pod Primorsko pri mnogih definicijah spada tudi Idrija) pa temperatura -7 ne predstavlja nobene razlike za postopanje pri prezimovanju.
Pomembno je tudi kako hitro pride do tako nizke temperature in pa, da ni nobenih možnosti za pozne pozebe, v tem primeru je škoda zagotovo večja tudi pri višji temperaturi. Tudi s pravilnim postopanjem se da škodo omiliti in pri drevesu ohraniti vsaj 3 stopinje višjo temperaturo od okolice.
Pomembno je tudi kako hitro pride do tako nizke temperature in pa, da ni nobenih možnosti za pozne pozebe, v tem primeru je škoda zagotovo večja tudi pri višji temperaturi. Tudi s pravilnim postopanjem se da škodo omiliti in pri drevesu ohraniti vsaj 3 stopinje višjo temperaturo od okolice.
-
Parangalus
- Prispevkov: 158
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
Bi bilo prav za probat jih posadit v zemljo se mogoce pri tebi. Mogoce mandarino. Ker na obali nizke temperature vedno spremlja tudi mocna burja (100 na uro) in temperature ne mores zadrzat visje od okolice tudi ce bi jo zavil pol metra na debelo. Pomaga edino proti temu, da jih kombinacija mraza in vetra ne oskubi popolnoma.
Pozdrav, si lahko misliš, da sem že pomislil na to in tudi delam v tej smeri, a za ta primer je potrebno tudi kakšno leto počakat od ideje do realizacije in preverit razpoložljive možnosti, ker mislim, da vseeno nima smisla obsodit katerekoli rastline na smrt, samo zaradi popolnega neznanja ali eksperimentiranja, ki je plod tega. Sploh, če govorimo o citrusih v celinski sloveniji, ker je to z vidika vrst citrusov, glede na klimatske pogoje v mnogih primerih hoja po rezilu noža, za druge pa je izvedljivo a težko brez ustrezne predpriprave. No vsaj moj pristop je tak. Ja razlika v temperaturi (-7 ali pa -20 pri nas) tudi zagotovo ni zanemarljiva in še nekaj, zelo pomembno je tudi koliko časa traja tako nizka temperatura, v igri je včasih razlika nekaj ur izpostavljenosti, ki lahko pomeni razliko med odpadanjem listov ali pomrznitvijo pretežnega dela vej.
Pozdrav, nadaljujem mesečno rubriko o citrusih. Informacije, ki so omenjene v tem tekstu sem delil tudi preko preteklih nasvetov v odgovorih na vprašanja v tej temi. Tokrat nekaj informacij o listih citrusov.
Razpored listov (filotaksija) je spiralast. Ob pecljih listov se lahko pojavljajo trni, ki so posebej izraziti na mladih poganjkih. Listi večine citrusov so v splošnem sestavljeni enostavni listi, kjer pretežni del lista predstavlja terminalna listna ploskev ali terminalni listič sestavljenega lista. List Trilistega citronovca Poncirusa trifoliate je zgodnejša ali vmesna filogenetska faza razvoja lista, kjer je izvorna oblika sestavljenega lista lažje opazna. Anatomske karakteristike, ki kažejo na sestavljen tip lista pri citrusih so lažje opazne pri nekaterih izvorno sorodnih vrstah rastlin, kot so Citropsisi. Listi večine ostalih vrst citrusov, ki jih poznamo danes, kažejo vmesno razvojno fazo, kjer je pri nekaterih še opazna razširitev v listu podobno obliko na listnem peclju, dober primer je Kafirska limeta Citrus hystrix, kjer je členjena listna ploskev izrazita z izrazito listno petiolo, pri nekaterih vrstah, kot je primer citrone Citrus medica ali limone Citrus × limon, pa je edini znak deljenosti lista členek na mestu, kjer je glavna listna ploskev pritrjena na listno petiolo.
Listne petiole večine vrst citrusov so razširjene in bolj izrazite pri mladih listih.
Stomate se pri citrusih pretežno nahajajo na spodnji strani listov (400-700 na mm²). Listi so sposobni opravljati metabolne procese v smislu fotosinteze šele, ko so polno razviti, maksimalno stopnjo aktivnosti fotosinteze pa dosežejo v 3. oziroma 4. mesecu. Življenska doba listov lahko presega tudi 2 leti. Za formacijo plodov po pomladanskem ciklu cvetenja so z vidika zagotavljanja hranil nujni polno razviti listi in ne mladi listi na novih poganjkih, ki do točke polne razvitosti listnega tkiva zaradi nezmožnosti aktivnega fotosintetizirnja ne pripomorejo k formaciji plodov v smislu produkcije hranil.
Listi, ki se nahajajo na polno izpostavljeni legi na soncu in listi, ki se nahajajo v senčenem delu krošnje se razlikujejo v strukturi, sestavi tkiva in fizični aktivnosti. V primeru zamenjave okolja so se sposobni tudi polno razviti listi fizično in strukturno prilagoditi na nove razmere.
Največja intenzivnost odpadanja listov, kot posledica naravnega osipanja se pojavlja v času spomladanskega cikla rasti in jeseni. Za ti fazi je značilno, da odpadejo tako mnogi izrtošeni listi kot tudi majhni, nerazviti listi. V primeru naravnega osipa se list od drevesa loči na stiku petiole z vejo ali deblom, medtem ko se v primeru stresno pogojenega osipa list loči od rastline na mestu, kjer je listna ploskev pritrjena na petiolo.
Razpored listov (filotaksija) je spiralast. Ob pecljih listov se lahko pojavljajo trni, ki so posebej izraziti na mladih poganjkih. Listi večine citrusov so v splošnem sestavljeni enostavni listi, kjer pretežni del lista predstavlja terminalna listna ploskev ali terminalni listič sestavljenega lista. List Trilistega citronovca Poncirusa trifoliate je zgodnejša ali vmesna filogenetska faza razvoja lista, kjer je izvorna oblika sestavljenega lista lažje opazna. Anatomske karakteristike, ki kažejo na sestavljen tip lista pri citrusih so lažje opazne pri nekaterih izvorno sorodnih vrstah rastlin, kot so Citropsisi. Listi večine ostalih vrst citrusov, ki jih poznamo danes, kažejo vmesno razvojno fazo, kjer je pri nekaterih še opazna razširitev v listu podobno obliko na listnem peclju, dober primer je Kafirska limeta Citrus hystrix, kjer je členjena listna ploskev izrazita z izrazito listno petiolo, pri nekaterih vrstah, kot je primer citrone Citrus medica ali limone Citrus × limon, pa je edini znak deljenosti lista členek na mestu, kjer je glavna listna ploskev pritrjena na listno petiolo.
Listne petiole večine vrst citrusov so razširjene in bolj izrazite pri mladih listih.
Stomate se pri citrusih pretežno nahajajo na spodnji strani listov (400-700 na mm²). Listi so sposobni opravljati metabolne procese v smislu fotosinteze šele, ko so polno razviti, maksimalno stopnjo aktivnosti fotosinteze pa dosežejo v 3. oziroma 4. mesecu. Življenska doba listov lahko presega tudi 2 leti. Za formacijo plodov po pomladanskem ciklu cvetenja so z vidika zagotavljanja hranil nujni polno razviti listi in ne mladi listi na novih poganjkih, ki do točke polne razvitosti listnega tkiva zaradi nezmožnosti aktivnega fotosintetizirnja ne pripomorejo k formaciji plodov v smislu produkcije hranil.
Listi, ki se nahajajo na polno izpostavljeni legi na soncu in listi, ki se nahajajo v senčenem delu krošnje se razlikujejo v strukturi, sestavi tkiva in fizični aktivnosti. V primeru zamenjave okolja so se sposobni tudi polno razviti listi fizično in strukturno prilagoditi na nove razmere.
Največja intenzivnost odpadanja listov, kot posledica naravnega osipanja se pojavlja v času spomladanskega cikla rasti in jeseni. Za ti fazi je značilno, da odpadejo tako mnogi izrtošeni listi kot tudi majhni, nerazviti listi. V primeru naravnega osipa se list od drevesa loči na stiku petiole z vejo ali deblom, medtem ko se v primeru stresno pogojenega osipa list loči od rastline na mestu, kjer je listna ploskev pritrjena na petiolo.
Odpadanje plodov,... nekaj besed na to temo:
Pri Citrusih se v splošnem pojavljajo štiri faze odpadanja reproduktivnih delov rastline in plodov. Razlogi za odpadanje so vezani na vrsto in kultivarje, okolje in skrb za rastlino pa tudi na fiziološke dejavnike in različna bolezenska stanja ter škodljivce. Ker na odpadanje plodov in cvetov vpliva veliko dejavnikov, je določitev konkretnega dejavnika in načina ukrepanja zelo kompleksna in zelo otežena, če ne poznamo razmer v katerih je bila rastlina preko celotne sezone pred cvetenjem. V splošnem pa lahko rečemo, da so razlogi za odpadanje lahko posledica okoljskih ali hormonskih dejavnikov ter pomanjkanja hranil.
Prva faza predstavlja odpadanje cvetov in cvetnih popkov, ta faza se ponavadi pojavi 20-30 dni po cvetenju.Druga faza se običajno odvija nekaj tednov po prvi fazi. Značilno za drugo fazo je odpadanje plodnic, običajno se po drugi fazi uspešno razvija manj kot 5% plodičev iz vseh na začetku nastavljenih cvetov. Za prvi dve fazi je značilno, da se cvetni popki, cvetovi ali plodnice skupaj s cvetno čašo ločijo od rastline na mestu kjer je cvetni pecelj pritrjen na poganjek ali deblo (AZ A). Razlogi za pojav prvih dveh faz so lahko: neoplojenost cvetov, stres zaradi prekomernega ali pomanjkljivega zalivanja, temperaturni stres, pomanjkanje dušika in ostalih hranil ali prekomerno dognojevanje in hormonska neravnovesja v plodovih ter bolezenska stanja in škodljivci ali izpostavljenost prenizki temperaturi. Mladi plodiči in cvetovi pri izpostavljenosti temperaturi -2°C odpadejo.
Vzrok za odpadanje je v največji meri običajno naravno redčenje, kadar rastlina razvije več zasnov za plodove, kot bi jih lahko preskrbela do zrelosti. Značilno za ta pojav je, da večinoma odpadajo plodiči in cvetovi, ki imajo razmeroma majhno in slabše razvito plodnico - lat. ovarij. Kadar cvetovi niso oplojeni in ne pride do partenokarpične aktvacije razvoja plodov se iz njih razvijejo plodiči, ki pa v zgodnji fazi porumenijo in odpadejo z rastline.
Tretja faza je junijsko odpadanje plodov »june drop«. Značilno za to fazo je odpadanje plodov v velikosti graha, običajen odstotek pa predstavlja okrog 10% od vseh nastavljenih plodov. Pojavi se okvirno 50-60 dni po cvetenju in lahko traja do zadnje četrte faze. Glavni vzrok za junijsko odpadanje je pomanjkanje zadostne količine ogljikovih hidratov za preskrbo preštevilnih plodičev. Četrta faza predstavlja odpadanje pred tehnološko zrelostjo plodov ali med prezimovanjem. Ta oblika odpadanja je v veliki meri vezana na posamezne kultivarje in predstavlja težavo za obiranje plodov v intenzivnih nasadih, kjer je ključno sočasno dozorevanje plodov. Kadar citruse prezimujemo v zaprtih prostorih, pa je to odpadanje lahko posledica zalivanja s hladno vodo, gnojenja, ki ga v zimskih mesecih ne smemo opravljati, lahko pa tudi citrusovega edema ali zimskega odpadanja listov (WLD)
Določene dejavnike, ki vplivajo na odpadanje plodov lahko torej preprečimo predvsem z ustreznim režimom dognojevanja rastline v fazi cvetenja in formiranja plodov, da omogočimo zadostno količino dušika in mikro ter makroelementov, ki jih drevo potrebuje za proces cvetenja in tvorjenja plodov. Prilagoditi moramo tudi zalivanje, da ne pride do stresa zaradi pomanjkanja vode ali do izpiranja hranil iz zemlje v primeru prekomernega zalivanja. Odpadanje lahko posredno povzročijo tudi škodljivci kot so pršice, kaparji, uši in ščitkarji, zato je potrebno rastlino pregledovati in v primerih napadov ustrezno ukrepati s škropljenjem namenskih sredstev. Odpadanje pa lahko povzroči tudi nepravilno obrezovanje saj s tem zmanjšamo količino razpoložljivih OH za razvoj plodov.
Pri Citrusih se v splošnem pojavljajo štiri faze odpadanja reproduktivnih delov rastline in plodov. Razlogi za odpadanje so vezani na vrsto in kultivarje, okolje in skrb za rastlino pa tudi na fiziološke dejavnike in različna bolezenska stanja ter škodljivce. Ker na odpadanje plodov in cvetov vpliva veliko dejavnikov, je določitev konkretnega dejavnika in načina ukrepanja zelo kompleksna in zelo otežena, če ne poznamo razmer v katerih je bila rastlina preko celotne sezone pred cvetenjem. V splošnem pa lahko rečemo, da so razlogi za odpadanje lahko posledica okoljskih ali hormonskih dejavnikov ter pomanjkanja hranil.
Prva faza predstavlja odpadanje cvetov in cvetnih popkov, ta faza se ponavadi pojavi 20-30 dni po cvetenju.Druga faza se običajno odvija nekaj tednov po prvi fazi. Značilno za drugo fazo je odpadanje plodnic, običajno se po drugi fazi uspešno razvija manj kot 5% plodičev iz vseh na začetku nastavljenih cvetov. Za prvi dve fazi je značilno, da se cvetni popki, cvetovi ali plodnice skupaj s cvetno čašo ločijo od rastline na mestu kjer je cvetni pecelj pritrjen na poganjek ali deblo (AZ A). Razlogi za pojav prvih dveh faz so lahko: neoplojenost cvetov, stres zaradi prekomernega ali pomanjkljivega zalivanja, temperaturni stres, pomanjkanje dušika in ostalih hranil ali prekomerno dognojevanje in hormonska neravnovesja v plodovih ter bolezenska stanja in škodljivci ali izpostavljenost prenizki temperaturi. Mladi plodiči in cvetovi pri izpostavljenosti temperaturi -2°C odpadejo.
Vzrok za odpadanje je v največji meri običajno naravno redčenje, kadar rastlina razvije več zasnov za plodove, kot bi jih lahko preskrbela do zrelosti. Značilno za ta pojav je, da večinoma odpadajo plodiči in cvetovi, ki imajo razmeroma majhno in slabše razvito plodnico - lat. ovarij. Kadar cvetovi niso oplojeni in ne pride do partenokarpične aktvacije razvoja plodov se iz njih razvijejo plodiči, ki pa v zgodnji fazi porumenijo in odpadejo z rastline.
Tretja faza je junijsko odpadanje plodov »june drop«. Značilno za to fazo je odpadanje plodov v velikosti graha, običajen odstotek pa predstavlja okrog 10% od vseh nastavljenih plodov. Pojavi se okvirno 50-60 dni po cvetenju in lahko traja do zadnje četrte faze. Glavni vzrok za junijsko odpadanje je pomanjkanje zadostne količine ogljikovih hidratov za preskrbo preštevilnih plodičev. Četrta faza predstavlja odpadanje pred tehnološko zrelostjo plodov ali med prezimovanjem. Ta oblika odpadanja je v veliki meri vezana na posamezne kultivarje in predstavlja težavo za obiranje plodov v intenzivnih nasadih, kjer je ključno sočasno dozorevanje plodov. Kadar citruse prezimujemo v zaprtih prostorih, pa je to odpadanje lahko posledica zalivanja s hladno vodo, gnojenja, ki ga v zimskih mesecih ne smemo opravljati, lahko pa tudi citrusovega edema ali zimskega odpadanja listov (WLD)
Določene dejavnike, ki vplivajo na odpadanje plodov lahko torej preprečimo predvsem z ustreznim režimom dognojevanja rastline v fazi cvetenja in formiranja plodov, da omogočimo zadostno količino dušika in mikro ter makroelementov, ki jih drevo potrebuje za proces cvetenja in tvorjenja plodov. Prilagoditi moramo tudi zalivanje, da ne pride do stresa zaradi pomanjkanja vode ali do izpiranja hranil iz zemlje v primeru prekomernega zalivanja. Odpadanje lahko posredno povzročijo tudi škodljivci kot so pršice, kaparji, uši in ščitkarji, zato je potrebno rastlino pregledovati in v primerih napadov ustrezno ukrepati s škropljenjem namenskih sredstev. Odpadanje pa lahko povzroči tudi nepravilno obrezovanje saj s tem zmanjšamo količino razpoložljivih OH za razvoj plodov.
.