Stran 44 od 92
Objavljeno: To Maj 02, 2017 10:06 am
Napisal/-a pika
Delam enako kot muha (ne glede bakra, ker ga ne uporabljam).
Ko posadim paradižnike in če so spodnji listi lepi temni, jih pustim, tudi če se dotikajo tal. Kasneje, o se rastlina okrepi in zgornji listi razrastejo, jih pa potrgam, kjer se dotikajo, če se mi zdi.
Škropim jih ne, razen skozi sezono po vsakem dežju preventivno s sodo proti plesni.
Objavljeno: To Maj 02, 2017 10:12 am
Napisal/-a pika
| eta je napisal/a: |
| Hvala za odgovor. Torej sem zamudila prva dva, bom pa posajene čez kakšen teden. Kaj pa naj naredim s spodnjimi listi? Počakam kakšen teden in jih nato odstranim? Danes jih nisem hotela preveč mučit. |
Nisi zamudila, pač boš škropila malo drugače ali kasneje kot muha in jih vseeno zaščitila z bakrom. Ne obstaja samo en pravi odgovor in če zrastejo nam, ki bakra ne uporabljamo ...
Objavljeno: To Maj 02, 2017 10:18 am
Napisal/-a thag
Jaz sem pa včeraj z bakrom šprical. Mi pravimo "modra galica" in sem šele včeraj ugotovil, da je to bakrov o-nevem kaj :P
Torej priporočaste več x špricat? Bom vsaj še 1x, ko jih dam v zemljo.
Objavljeno: To Maj 02, 2017 10:33 am
Napisal/-a Andrej Banko
Modra galica je bakrov sulfat pentahidrat ( CuSO4 x 5H2O ). To boš dandanes v Sloveniji zelo težko kupil, razen za laboratorijske namene.
Ta "baker", ki se uporablja kot fungicid v sadjarstvu/poljedeljstvu pa je bakrov oksiklorid ( CuCl2 x 3Cu(OH)2 ) ali pa bakrov hidroksid ( Cu(OH)2 ).
Objavljeno: To Maj 02, 2017 12:47 pm
Napisal/-a muha
| pika je napisal/a: |
Nisi zamudila, pač boš škropila malo drugače ali kasneje kot muha in jih vseeno zaščitila z bakrom. Ne obstaja samo en pravi odgovor in če zrastejo nam, ki bakra ne uporabljamo ... |
Tako je.
In tudi veliko odvisno od lege vrta. Tam, kjer je več sončnih dni in manj dežja, rabi paradižnik manj zaščite. Na mikrolokacijah, kjer "ima dež mlade" (po podatkih ARSO spada tja tudi naš košček zemljice) in če je še na dosegu ljubljanske megle, je pa to čisto druga pesem.
Objavljeno: To Maj 02, 2017 2:14 pm
Napisal/-a figula
Letos imam odličen kompost, ki ga zelo zadovoljna dodajam sadikam pri pikiranju.
In v lončkih tu in tam opazujem prostovoljne paradižnike, ki veselo rastejo. V enem lončku je tak samosevec že zamenjal "gojenega" 
.
Če nam ne bi bile pomembne sorte, bi bila taka vzgoja sadik sila enostavna: v lonček daš malo zemlje, na vrhu posuješ malo domačega komposta in čakaš kaj bo vzklilo 
Objavljeno: To Maj 02, 2017 2:16 pm
Napisal/-a Plamenka
Res je, figula. Tudi sama sem včeraj našla kupček samosevcev na vrtu.
Objavljeno: To Maj 02, 2017 2:43 pm
Napisal/-a mravlja
| figula je napisal/a: |
| ... Če nam ne bi bile pomembne sorte, bi bila taka vzgoja sadik sila enostavna: v lonček daš malo zemlje, na vrhu posuješ malo domačega komposta in čakaš kaj bo vzklilo |
Po nasih (zeninih, seveda) izkusnjah, so paradizniki samosevcki tudi dalec najbolj odporna "vrsta" paradiznika na vremenske razmere. Ce imajo "gojene" sadike probleme, jih samosevcki sigurno nimajo.
Pri nas se tako vsako leto nekaj plodov namenoma "izgubi" ze na vrtu - za drugo leto. In smo jih praviloma drugo leto tudi veseli... 
Objavljeno: To Maj 02, 2017 7:30 pm
Napisal/-a muha
mravlja: jaz imam s samosevci drugačne izkušnje. Eno leto sem jih pustila kar precej, bili so češnjevci. V prepričanju, da bodo bolj odporni, se jim nisem kaj dosti posvečala. Vse je vzela plesen še prej kot sortne.
Objavljeno: Sr Maj 03, 2017 12:01 am
Napisal/-a Janko vrtnar
Pri cepljenju se mi poraja vprašanje, kako morata biti podlaga in cepič usklajena. Če je cepič preveč intenzvne rasti, mu podlaga mora prav tako slediti s prehranjevanjem. Ko sem danes brskal po literaturi, sem zasledil, da je pravi vzrok cepljenja odpornost podlage na bakterijske bolezni in potem se lahko sadi leto za letom na isto mesto. Ali kdo ve kaj več iz prakse o tem?