Stran 47 od 47
Objavljeno: Ne Jul 09, 2023 5:43 pm
Napisal/-a muha
S tem problemom sem si nehala beliti glavo. Onesnaženosti se v današnjem času ne moremo izogniti in tudi pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, se lahko sčasoma izkažejo za ne tako nedolžne. Ali pa pride skozi stranska vrata, ne da bi se sploh zavedali.
Samo mimogrede: v hladilniku imam že vsaj 3 mesece 3 limone, kupljene kot BIO pridelek, v enakem stanju, kot na dan nakupa. Ne gnijejo, ne sušijo se ... No, saj BIO je končno vse, kar pridelamo, ane? Drugo pa je, ali je pridelano na EKO-loški način.
Po drugi strani pa masovno prisegamo na polnozrnate žitne izdelke. Nekaj časa nazaj sem gledala izobraževalno oddajo, pot žita od setve do kruha v masovni pridelavi. Večina -cidov dobi žito v zrnju, ko ga hranijo v silosih in vse to ostane ravno v ovojnici - otrobih.
Objavljeno: Ne Jul 09, 2023 5:55 pm
Napisal/-a metuljc
Miskant je trajnica. Običajno lanskega požanjejo letos nekje proti koncu marca. Močno dvomim, da z njim počnejo kaj posebnega. Morda kaj pognojijo, potem raste, se konec leta posuši, preživi zimo in gre spomladi pod kombajn. Eno njivo imam čez dolino na ogledu.
Berem, da čez zimo odpadejo listi, ki pognojijo njivo. Na isti njvi raste do 25 let.
Objavljeno: Po Jul 10, 2023 6:19 am
Napisal/-a mravlja
Kolikor sem se uspel sam "ozreti okoli": miskant ja, žitni izdelki (in ostanki) pa le iz svoje pridelave - kdor ima to možnost, seveda.
Za vse ostale primere pa... kaže, da sva imela z mfrancem istega kapetana - ali sta bila pa le iz iste "firme"...
Objavljeno: Po Jul 10, 2023 5:41 pm
Napisal/-a notranjka
| brbr je napisal/a: |
Mene pa pri žitni slami moti predvsem to, da v konvecionalnem kmetovanju žita tretirajo z raznimi "-cidi". Torej gotovo nekaj tega koktajla s slamo prineseš na vrt...
Glede tega je verjetno miskant boljša izbira. No, ne vem ali pri gojenju tega tudi uporabljajo kakšna škropiva... |
Se strinjam glede ˝cidi˝ zadev ,nikol ne veš 
.
K sreči je tu natura 2000 in vodovarstveno območje okol jezera in je vse več ali manj pod kontrolo._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
Objavljeno: Po Jul 10, 2023 7:00 pm
Napisal/-a mfranc
| muha je napisal/a: |
| Mogoče bi bilo pa res smiselno dušično gnojilo vmešati med zastirko. Ob tem se se spomnila na gojenje zelenjave v slamnatih balah. Te bale najprej dlje časa zalivajo z dušičnimi gnojili (bolj sonaravno usmerjeni kar s človeškim urinom) in potem so menda bale z nekaj dodatka zemlje že pripravljene za vzgojo rastlin. |
Sem imel namen še malo raziskati, ali obstoja kakšna literatura, ki se ukvarja s problematiko zastirke (problem je posušen material, zelena zastirka ne), pa mi je zmanjkalo časa; krivo je tudi soparno, naporno poletje ..... 
Pri roki pa imam samo knjigo Ameriške borovnice, Milica Oblak, kjer navaja:
Na mineralnih tleh pogosto primanjkuje humusa. Z njim obogatimo zemljo že pred sajenjem. Zemljo potrosimo in pomešamo s šoto, gozdno zemljo, smrekovim lubjem ali žaganjem.
Na vsakih 10 kg žaganja ali lubja je potrebno primešati 1 kg amonsulfata. To je potrebno, sicer bi mikroorganizmi za razkrajanje žaganja črpali dušik iz iz tal in osiromašili zemljo z dušikom,
ki ga rastline rabijo za razvoj.
Meni se zdi to zelo pretirana količina, kaj pa vem . Bi moral prečitati kakšno strokovno knjigo o kompostu in obnoviti znanje; ne samo razmerje C:N ....
Sem si vzel dva dni za odločitev ali dodam kaj dušika. Vendar imam v zemlji preveč dostopnega dušika in sem se odločil da ga ne dodajam. Če bom opazil pomanjkanje,
si bom pomagal s hitrim foliarnim dodatkom._________________mfranc