Stran 49 od 60
Objavljeno: To Dec 18, 2018 12:45 pm
Napisal/-a brbr
Dafo, hvala za izobraževanje. Bom ob priliki vestno prečitatala vse, kar je bilo do zdaj napisanega v tej temi._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: To Dec 18, 2018 5:47 pm
Napisal/-a dafo
Dodajam še par dejstev, ki bodo malenkost pripomogla h konkretnejšim okvirjem za informacije iz prejšnjega posta. Ko govorimo o dovzetnosti vrst agrumov na temperature pod lediščem ena od študij navaja, da je pri izpostavljenosti temperaturi -10°C za vsako uro izpostavljenosti opazen propad tkiva 9cm v globino debla (sicer malo relavantna informacija za naše kraje, kjer so taka drevesa redkost). Pri neaklimatiziranih rastlinah pomarančevca Valencia pa se propad svežih poganjkov pojavi že pri izpostavljenosti rastline -5°C za čas 1-3 min, medtem, ko pri pravilno aklimatiziranih rastlinah ta prag pade na mejo 4h izpostavljenosti temperaturi -6°C. Namen teh podatkov je nakazati, kako je obseg poškodb nesorazmeren glede na temperaturo. Razlika 1°C lahko v odvisnosti od trajanja in kondicije drevesa predstavlja veliko razliko pri obsegu poškodb drevesa.
Poncirus trifoliata in sorodne vrste ali križanci, ki sem jih izvzel iz splošnega opisa v prejšnjem postu, pa so preko evolucije razvili mnoge mehanizme, ki jim pomagajo pri premagovanju mnogo nižjih temperatur, najznačilnejši je listopadnost, ki zelo pripomore k prezimni odpornosti.
P.S. Ni potrebe po prebiranju celotne teme, brez težav boš od vseh gotovo dobila informacije na vsako vprašanje, ki ga boš zastavila neglede na to ali je že bilo kdaj prej obravnavano ali ne, to pa ne pomeni, da te želim prikrajšati za užitek pri prebiranju 
Objavljeno: Sr Dec 19, 2018 4:00 am
Napisal/-a Parangalus
| brbr je napisal/a: |
| Parangalus, čestitke. Zanima me, katero sorto limon imaš, da uspevajo zunaj. meni so vsi pravili, da je pri nas premrzlo za limone. Ali jih kaj posebno zaščitiš, ko pritisne mraz. Izgleda da ne, ker letos je bilo že minus tudi na obali... |
Mayer je, ja. Je najbolj odporna na mraz od vseh kar sem jih imel. Februarja se ji pri -6 ni posusila nit ena vejica, medtem ko sem druge moral kar oklestit po nekaj tednih. Edino ko gre nekje pod -1 do -2 je treba pobrat plodove sicer zmrznejo, medtem ko pomarance in mandarine zdrzijo se kako dodatno stopinjo ali dve, pa so plodovi se v redu nekaj casa. Namenoma sem jih namrec puscal na drevesu za test. Zascitim jih ne, letos februarja prvic, ma predvsem pred mocno burjo, da ne oklesti vsega listja. Pa ni nic pomagalo, ker je prisla druga runda v marcu, ko so bile ze odvite.
Objavljeno: To Jan 22, 2019 11:45 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Torej, sodelavec mi je novembra v službo prinesel eno sadiko mandarine. Vzgojeno iz semena, menda okoli 5 let staro.
Če jo želim imeti v laboratoriju ( ker mi tukaj vse super uspeva ) ali pa če si jo odnesem domov ...
Je rekel, da je ne bo več imel in da sem jaz verjetno najbolj primerna oseba kar jih pozna, ki bom zagotovo dobro skrbel zanjo.
On jo je vsako leto dajal notri, v dnevno sobo, in so ji potem vedno zelo hitro odpadli vsi listi. Saj je vedel zakaj, zaradi pretoplega prostora s suhim zrakom pa tudi svetlobe tam ni imela ravno veliko.
Odločil sem se, da jo bom zaenkrat poskusil vzgajati kar na delovnem mestu. Sicer imamo pozimi v celotni stavbi tudi dokaj suh zrak,
ampak imam pa izjemno lepo osvetljeno, ogromno, dolgo okensko polico čez cel laboratorij na vzhodni strani.
Pa svojega laboratorija pozimi nič ne grejem, ker ni potrebe, je dovolj toplo, ker ostali zame preveč grejejo ostale prostore ...
Mandarino redno, vsaj enkrat na teden dobro omočim s pršilko, pa dvakrat sem tudi zalil s "tekočim železom"
in se zaenkart prav super drži. Skoraj nič listja še ni odpadlo, celo začela je pred kratkim na novo odganjati.
Me zanima, če obstaja možnost, da bi rastlina enkrat takole v notranjih prostorih zacvetela in imela kak plod ?
Objavljeno: To Jan 22, 2019 11:54 pm
Napisal/-a dafo
Seveda bo, počakaj še kakšno leto, morda dve, pet, ampak gotovo bo cvetela in plodila in v primeru mandarine iz semena (iz trgovine) z veliko verjetnostjo imela enake plodove, kot je bil plod, v katerem je seme nastalo. Eno, dve, pet sem napisal, ker vem iz izkušenj, da limonovec iz pečke zaplodi prvič lahko tudi šele po 10 letih, ko je rastlina velika že “do stropa”.
Objavljeno: Če Jan 24, 2019 3:52 pm
Napisal/-a brbr
Moji manadrini se je pa letos malo zrolalo - polna je popkov. Tako ni bilo še nikoli. Zdaj so še trdno zaprti, a se bodo gotovo odprli pred selitvijo na prosto in zato res ne vem, kako bi vsaj nekaj cvetov oprašila.
_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Jan 24, 2019 5:03 pm
Napisal/-a dafo
Zdravo, ne rabis posebej skrbeti, ze samo, ce drevo obcasno potreses bi moralo to biti dovolj, da se vsaj del cvetov kasneje razvije v plodove. Dolocen del se razvije, posebej stevilcno pri mandarinah, tudi iz neoplojenih cvetov. Pretirana skrb je odvec v vsakem primeru. Se opravicujem, za s-je in c-je.
Objavljeno: Če Jan 24, 2019 5:17 pm
Napisal/-a brbr
O, dafo, to je pa dobra novica. Hvala. Strešice sem si pa v mislim sama posatvila. tako opravičilo ni potrebno. 
_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Ne Jan 27, 2019 10:01 am
Napisal/-a dafo
Pa da ne bo napačnega sklepanja iz mojega zadnjega napotka o stresanju drevesa še dodatek. Na ta način ne poskrbimo, da bi se cvetovi navzkrižno oprašili, poskrbimo pa, da se pelod iz prašnikov prenese na stigmo, vse v okviru enega samega cveta, kar je v primeru določenih vrst agrumov (posebej tudi mandarin) popolnoma dovolj za izzvano stimulacijo za začetek procesa debeljenja plodnice. Tukaj ni govora o oploditvi cvetov, ampak samo oprašitvi, dodaten razlog za to je tudi, da je velika verjetnost, da gre za vrsto ali kultivar mandarine, ki ima sterilen pelod, v določenih primerih pa tudi sterilne embrionalne vrečke, kultivarji z izraženima obema vrstama sterilnosti so najpogostejši ravno, ko/če govorimo o mandarinah.Nazadnje urejal/a dafo 27 Jan 2019 17:47; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Ne Jan 27, 2019 2:35 pm
Napisal/-a dafo
Lastnosti peloda pri agrumih so namreč take, da je prenos peloda s pomočjo vetra zaradi lepljivosti površine pelodnih zrn malo verjeten, kot sekundarni način prenosa se namreč bolj pogosto pojavlja prenos pri trku dežnih kapljic k temu pa pripomore tudi dejstvo, da so (sploh na generativnih poganjkih o čemer sem že pisal pri opisu vrst poganjkov pri agrumih) cvetovi pogosto raščeni v skupine po več cvetov.
