Stran 49 od 151
Objavljeno: So Apr 07, 2018 1:18 am
Napisal/-a ck
Bom jutri še enkrat pogledal (z očali) 
_________________lp
Objavljeno: So Apr 07, 2018 1:34 am
Napisal/-a Andrej Banko
Saj to smo že enkrat nekje tukaj debatirali, zakaj so na embalažah gnojil koncentracije hranil zapisane v "oksidni" obliki ( K2O, P2O5 ... ),
pa realno gledano ni nobenega oksida med sestavinami, temveč ponavadi nitrati, fosfati ali v tem primeru sulfat.
Se opravičujem, pač službena deformacija ! 
Sem pa prišel na idejo, da bom pa za hec naslednji teden sam sintetiziral malo amonijevega sulfata. Ker lahko !
( Drugače ga že imam doma - od Ferda )
Objavljeno: So Apr 07, 2018 6:31 am
Napisal/-a ck
Jaz nisem kemik. Tole sem našel v Wikipediji in tako "prodajam" naprej.
Iz Wikipediije
Žveplov trioksid - SO3 je pri sobni temperaturi trdna bela snov,ki je zelo higroskopna.Žveplov trioksid močno(SO3 je zelo močan oksidant) reagira z vodo pri čemer nastane žveplova(VI)kislina.
Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2. Ta pomemben plin je glavni produkt zgorevanja žveplovih spojin in precejšni okoljski problem. SO2 je pogosto opisan kot »vonj gorečega žvepla«.
Sem ponovno preveril na embalaži. Gnojilo PRATIKO 21 vsebuje: 20,6% amonijskega dušika in 58% žveplovega trioksida SO3.
Proizvaja ADRIATICA S.PA, Rovigo Italija Prilagam link. Na tej spletni strani je tudi dostop do tehničnega lista.
http://k-adriatica.it/Apps/WebObjects/Adriatica.woa/wa/viewProduct?id=1784&lang=ita
[/img]_________________lp
Objavljeno: So Apr 07, 2018 6:45 am
Napisal/-a matejos
to je samo tako preracunano zaradi deklaracije. ce bi SO3 bil v prosti obliki potem bi amonijak izhlapel. tako pa sta oba vezana v sol ki ji recemo amonijev sulfat. gre za kemijo ravni 6. razreda OŠ ali manj.
nisem kemik, imam pa veliko kemijske izobrazbe in 12 let delam kot tehnolog v industriji.
lahko se kdo tudi polula v žvepleno kislino pa bo dobil isto.
referenc na spletu kaj je AS je ogromno https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Amonijev_sulfatNazadnje urejal/a matejos 07 Apr 2018 05:13; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: So Apr 07, 2018 6:52 am
Napisal/-a matejos
mogoče še bistvo celotne zgodbe. kisel ph zemlje ni pomemben zaradi zemlje same. pomemben je zato, da se amonijak NH3 ki je drugače plin, zadrži v zemlji v obliki amonijevih ionov NH4+. amonijevi ioni pa potrebujejo anione kislin, praviloma močnejših, da tako ostane. zato SO4. ko zemljo nevtralizirate se NH4 povrne v NH3 in izhlapi, rastlina pa ostane brez vira dušika. to se zgodi če borovnico posadimo v nevtralni ali bazični zemlji. slednja ni sposobna zadržati amojieve ione. to je vsa znanost. v bistvu pa gre za kemijo osnovnošolskega nivoja.
spravit dušik N2 iz zraka kjer ga je 80% in je neaktiven v aktivno obliko dostopno rastlinam tj amonij NH4+, nitrati NO3-... je težko in energijsko potratno. človek to dela s pomočjo zem.plina, zato npr je na hrvaškem največji potrošnik plina petrokemija kutina, tovarna umetnega gnojila oz urea=sečnina=adblue. 
v naravi se to zgodi SAMO ko udari strela, ki je edini tak visokoenergijski vir na voljo ves čas. takrat iz N2 in O2 nastane ozon O3 (ta da vonj po nevihti) in NO ki gre potem naprej do nitratov. to drugače znajo delati tudi dolocene vrste rastlin s pomočjo bakterij, detelja se mi zdi, samo to je izjema. torej, ce ni neviht ne samo da ni vode, tudi dusika v zemlji ne bo... v razmislek, kam gremo s segrevanjem planeta...
še kot zanimivost. amonijev nitrat bi najbrž tudi deloval pri borovnicah, ker gre tudi za sol amonijaka NH3 in močne kisline HNO3, samo njegov problem je eksplozivnost. to gnojilo je na veliko uvažal ISIS za avto bombe.
Objavljeno: So Apr 07, 2018 9:09 am
Napisal/-a crtj
| matejos je napisal/a: |
| lahko se kdo tudi polula v žvepleno kislino pa bo dobil isto. |
Pa ne zdaj it probat... Ker to, da dodajamo kislino v vodo in ne vode v kislino, je tudi stvar osnovnošolske kemije.
Objavljeno: So Apr 07, 2018 10:12 am
Napisal/-a metuljc
| matejos je napisal/a: |
| spravit dušik N2 iz zraka kjer ga je 80% in je neaktiven v aktivno obliko dostopno rastlinam tj amonij NH4+, nitrati NO3-... je težko in energijsko potratno.v naravi se to zgodi SAMO ko udari strela, ki je edini tak visokoenergijski vir na voljo ves čas. takrat iz N2 in O2 nastane ozon O3 (ta da vonj po nevihti) in NO ki gre potem naprej do nitratov. to drugače znajo delati tudi dolocene vrste rastlin s pomočjo bakterij, detelja se mi zdi, samo to je izjema. torej, ce ni neviht ne samo da ni vode, tudi dusika v zemlji ne bo... |
No, tako redko pa v naravi to le ni. Vedno pa so bakterije tiste, ki to fiksacijo opravljajo, pravzaprav bakterije in arheje, da sem natančna. In na wiki je lepo opisano, da si prihranim tipkanje:
citat: "Fiksacija in asimilacija
pretvorba plinaste oblike v uporabno obliko, pretvorba N2 v nitrate in amonijak. Nitrati: razelektritve strel, kozmično sevanje + kisik + N2 v kombinaciji z vodo ( dežjem ) tvori dušikovo kislino ( H2NO3 ), ki prispe na zemljo → 35 mg/ha/leto. Amonijak: biološka fiksacija ( 1,4–7 kg/ha/leto ) → 90% vsega fiksiranega N2 N2 → 2N: za to je potrebna energija 160 kcal/mol N2 2N + 3H2 → 2NH3; ob tem se spusti 13 kcal energije. Biološka fiksacija poteka z:
• bakterijami Rizobium, ki živijo v mutualistični povezavi z metuljnicami (leguminoze) ali drugimi vrstami (jelše)
• prosto živečimi bakterijami (aerobni Azotobacter, anaerobni Clostridium )
• cianobakterij ( Nostoc, Calothrix ); tako v vodi kot na kopnem
• epifitski lišaji v tropih ( cianobakterija fiksira dušik in je avtotrofni partner v lišaju ).
Fiksiran dušik uporabijo rastline za sintezo organskih spojin živih tkiv. Dušik v odmrlih tkivih ni dostopen rastlinam, ampak mora biti transformiran z dekompozitorji v anorgansko oziroma mineralno obliko.konec citata"
Predvidevajo, da je fiksacija dušika stara vsaj 3,5 milijarde let.
Objavljeno: Ne Apr 08, 2018 8:27 am
Napisal/-a sadjarvid
Hvala vsem, meni zelo zanimiva debata, brez kresanja isker. Sedaj vem, zakaj so včasih rekli, če je poleti grmelo ob dežju, da bodo rasle gobe.
Pozdrav Vido.
Objavljeno: Ne Apr 08, 2018 9:41 pm
Napisal/-a paramecij
pozdravljeni!
zanima me če je sedaj že prepozno da bi škropil z Aqua stomp proti plevelu, okoli borovnic? ter kakšne so lahko posledice če bi škropil v tem času?
lp
Objavljeno: Po Apr 09, 2018 9:52 am
Napisal/-a EP
V vrtu mi je divjad cez zimo pogrizla 3-4 grme borovnic. Kot bi jih nekdo odrezal ;) Verjetno srne ali pa zajci. Je takšne grme še smiselno pustiti?
hvala