Stran 6 od 9
Objavljeno: Če Feb 23, 2017 10:28 am
Napisal/-a zuf
Živijo.
Ja, zato je Gartlc fajn, ker je res pregleden.
Meni osebno služi kot dnevnik, zato sem v preteklosti toliko objavljal in še bom. 
pep, kot večino stvari, to ni moj izum, ampak zelo praktična stvar dolgoletnih vrtnarjev, ki jih rad posnemam.
V originalu na grablje nataknejo šlauf.
muha, nastavek za grablje je narejen iz bambusa, odrezan na pravem mestu, da že samo po sebi dobro "prime".
Izolir trak dodatno pričvrsti v različne smeri.
Je pa treba bit zelo nežen, je bolj za enkratno uporabo, kar mi ni všeč.
Bambus se je hitro razklal, pa izolir trak sem moral vreči stran.
Iskal sem po parceli plastično cev, ki bi imela tapravi fi, pa nisem našel.
Zadeva mora biti preprosta, hitro snemljiva in dolgoročno uporabna, brez kolobocij.
Bom poslikal in povedal, ko bom našel tapravi material.
A bivšega T ročaja od štiharce pa ni noben opazil? 
Zelo priročno za vdobline delat.
juglans, kure bodo potrebovale novo temo.
Nisem jih še nagruntal in ne igrajo glavne vloge na tem vrtu.
Včeraj so bile namreč prvič gor, bolj po naključju, ker so bile spuščene.
Oprosti za zavajanje.
Letos niso preživele zime na vrtu.
So pa lansko sezono travnato površino spreminjale v vrt, ampak to je res zgodba zase in proces učenja, ki ga bom delil v drugi temi (tam bom odgovoril še na druga tvoja vprašanja).
Se beremo zvečer glede porabe materiala.
Lep pozdrav!
Objavljeno: Če Feb 23, 2017 12:52 pm
Napisal/-a lpmami
| zuf je napisal/a: |
... kure bodo potrebovale novo temo.
Nisem jih še nagruntal ...
Letos niso preživele zime na vrtu.
So pa lansko sezono travnato površino spreminjale v vrt, ampak to je res zgodba zase in proces učenja... |
Tole s kurami za pripravo vrta tudi mene zelo zanima. V perspektivi vrta na parceli, kjer je zdaj travnik. Bolj moker, se mi zdi.
Kure si pa odlično prezimil, sploh petelinu se blešči perje, da ga je veselje pogledati._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Če Feb 23, 2017 3:36 pm
Napisal/-a muha
| zuf je napisal/a: |
A bivšega T ročaja od štiharce pa ni noben opazil?
Zelo priročno za vdobline delat.
Lep pozdrav! |
Mi je padel v oči, a sem mislila, da je to nekaj, kar je bilo že v osnovi namenjeno luknjam 
. Nobel in priročno. Moram pogledati, če imam še kje zlomljeno toporišče od aluminijaste lopate za sneg, ki je bilo tudi na T. Samo lopato sem fino porabila za zunanjo smetišnico, saj so vse namensko narejene za zunaj premajhne.
Objavljeno: Če Feb 23, 2017 11:11 pm
Napisal/-a aladin
S kurami, ki znajo štihat, imam jaz dobre izkušnje. Ograditi jih je treba na dovolj majhno površino in preštihajo vse v nulo, zraven pa še pognojijo. Za listnato zelenjavo kot naročeno, listi radiča so imeli krepko čez pol metra (travnik, potem kak mesec gor kure, ko sem kure premaknil sem poflancal radič).
Aja, prašiči znajo to še bolje, primerno za večje površine.
Objavljeno: Če Feb 23, 2017 11:26 pm
Napisal/-a lpmami
Tole oranje s prašiči sem spoznala pri Primožu Krišlju v Hotemožah. Ograjene grede ima precej ozke in dolge. Ko pobere pridelek, vanje spusti prašiče. Velika ovira pa je zelo mokro vreme, v blatu jih ne spušča. Mislim, da presušeni, trdo zbiti zemlji tudi niso kos, če se prav spomnim. Zdi se mi, da je temu delu namenil krškopoljce, ki niso bili veliki._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Pe Feb 24, 2017 11:06 am
Napisal/-a voda
kosi enako kot kure dobro "preštihajo" zemljo, a ta mora biti prekrita z preparelim listjem. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Sr Mar 22, 2017 2:19 am
Napisal/-a zuf
Vrt brez prekopavanja na naši domačiji je velik 600m2.
2/3 tega vrta je v grobi zastirki.
1/3 pa v fini zastirki.
---
Na današnji dan... 22. marec 2017
Lansko leto sem prišel do zaključka, da je zelo priročno imeti vrt razdeljen na grobi in fini del.
Zakaj ločim vrt glede na uporabo fine in grobe zastirke?
Fina zastirka je kompost - delno ali popolnoma skompostirana organska snov.
Groba zastirka pa je nerazpadla organska snov - kuhinjski odpadki, sveža trava, slama, sekanci, seno, jesensko listje, svež gnoj ipd.
Težave z grobo zastirko
Groba, nerazpadla, neskompostirana zastirka nudi veliko hrane in optimalno zavetje polžem, privlači in nudi domovanje drugim večjim živalim, ki so velik izziv za vrtnarja.
Kjer so problem polži in voluharji se takšni zastirki izogibam.
Tudi pri setvi in sajenju se pojavijo izzivi, kako sejati/saditi v zastirko – zamudno je, velik problem je setev drobnih semen ipd.
Groba zastirka je kljub temu zelo uporabna in najde svoje mesto na vrtu.
Fina zastirka / kompost - juhej, juhej!!!
V zadnjih letih sem se prepričal, da je uporaba kompostne zastirke zelo učinkovita, saj so grede vedno pripravljene na setev in sajenje.
Kompost ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi in jeseni hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje.
Ne nudi zavetje polžem in jih bistveno manj prilvači, saj se površina komposta hitro presuši in ne vsebuje nerazpadle organske snovi.
Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo.
Odlično varuje tla in jih izboljšuje, saj je biološko zelo bogat in s tem vzpodbuja življenje v tleh.
Časovnica zastiranja
Fini del vrta skušam že na jesen oziroma pred zimo zastreti z novim slojem komposta.
Alternativa komostu je staran gnoj (vsaj eno leto star) in pa nezrel kompost.
Oba s pomočjo zamrzovanja in odtajanja hitro spreminjata strukturo in se do spomladi spremenita v kompost.
Pomembno je, da jih na vrt razprostremo pred zimo!
Obstoječe vrtove zastiram 3-5 cm na debelo, kar traja do naslednje jeseni, torej eno rastno sezono.
Na ta način lahko gojimo vso zelenjavo razen krompirja, ki potrebuje debelejši sloj.
Če mi s kompostom ne rata zastret pred zimo, to naredim januarja, februarja, marca.
Do aprila je zagotovo vse lepo pokrito.
Najraje vidim, da je fini del zastrt pred zimo, saj je spomladi struktura povrhnjice veliko bolj fina zaradi večkratnega zmrzovanja in odtajanja.
---
Na grobemu delu vrta sta glavna pomočnika jesensko listje in spomladansko travinje.
Najboljša je kombinacija obojega in sicer listje kot prvi sloj ter travinje na vrhu.
Tukaj gojim paradižnik, krompir, buče, melone, visok fižol, bučke, kumare.
Ko je vrt več let star je na prvotnih tleh že kar konkretna količina organske snovi, kar je zelo lep pogled!
Ostanki grobe zastirke iz prejšenjega leta.
Novo listje v idealnemu primeru nanesem pred zimo (če je problem z vetrom, pokrijem s filcem, da ne odnaša).
Če mi pred zimo z listjem ne uspe pokriti celotne površine, to storim do aprila.
Kot vidite na zgornji sliki, grobi del vrta še sploh ni pokrit z novim listjem, čeprav imam navoženega nedaleč stran.
Temu bi lahko rekli lenoba.
Časa za lenobo zagotovo ni konec aprila, začetek maja, ko pokosim travinje, ki je takrat do kolen visoko.
Pokosim trikrat toliko, kolikor je velika površina, ki jo bom zastrl.
Pustim en dan odležati in nato zastrem.
Če imam na voljo še kaj listja, ga dam na zapleveljene površine predno zastrem s travinjem.
Listje namreč odlično razpleveli!
Kjer listja ni, zastrem samo s travinjem.
Tudi samo travinije dobro zaduši plevel, le da za krajši čas kot listje + travinje.
Plevel
Fini del vrta nikoli ne pustim, da se zapleveli.
Če se zapleveli, je namreč konec sezone potrebno debeleje zastreti, kar pomeni, da porabim bistveno več materiala.
Torej, na finem delu vrta sem glede plevela zelo vesten!
---
Na grobem delu vrta nisem tako strog.
Debela zastirka iz listja in travinja poskrbi za večino pletja.
Plejem 2x, ponavadi konec pomladi, dokler se rastline dobro ne razrastejo in so "samostojne".
Slak, ščir, osat in trava grejo zelo rahlo ven in ni jih veliko.
Kasneje na plevel pozabim, pazim le, da ne semeni in da ne prerašča rastlin.
Na koncu sezone je največ plevela na delu, kjer so rasle buče ipd.
Plevel pustim, saj bom kasneje itak zastrl z listjem ali travinjem.
Zasaditev
Setev in sajenje na finem delu vrta je povsem preprosto, saj se kompost obnaša kot gola zemlja.
Ima pa mnogo prednosti pred golo zemljo - se ne zbije/zaskorji, setev veliko lažje vznikne itd.
---
Na grobemu delu umaknem zastriko in s tem naredim posamezne manjše vdolbine v katere sadim predvsem sadike.
V prvemu letu (če začnem na travniku, zbiti zemlji ipd.) na mestu vdolbine s sadilno lopatko zrahljam prvotna tla ter dodam dobro zemljo, krtine ali kompost.
Zgoraj na sliki vidite sajenje paradižnikov spomladi 2015.
Jeseni 2014 sem travniško površino zastrl z listjem - spomladi 2015 je bila spodaj že gola zemlja brez rastlin.
Nato sem v začetku maja 2015 dodatno zastrl s travinjem, konec maja pa posadil paradižnike.
V prvemu letu je s sadilno lopatko ali motiko potrebno narediti manjše sadilne jamice v prvotno zemljo, toliko, da se lahko posadi sadika.
Optimalno je tudi, da dodamo kompost.
V nadaljnih letih motika ni več potrebna in je zemlja dovolj rahla, da vse skupaj naredimo z roko.
Dodatek komposta nikoli ne škodi!
Jaz ga vedno dam.Nazadnje urejal/a zuf 16 Apr 2017 12:18; skupaj popravljeno 4 krat
Objavljeno: Sr Mar 22, 2017 8:00 pm
Napisal/-a zuf
Česen brez prekopavanja in okopavanja?!
Nega s pomočjo zastirke ne dopušča, da bi se vrtna tla zbila.
Tla so seveda lačna, zato zastirke zmanjkuje.
Jaz jo 1x letno obnavljam, največkrat jeseni oziroma pred zimo.
Obstoječe vrtove zastrem 3 - 5 cm na debelo, največkrat s kompostom, ki svojo nalogo opravlja do naslednje jeseni.
Po koncu sezone, ko je čas za sajenje zimskega česna (oktober), je zastirke na vrtu zelo malo.
Tla so skoraj gola, a prav nič zbita - celo sezono so namreč bila zaščitena z zastirko in živimi rastlinami.
Takoj po sajenju česna pa zastrem.
Bog ne daj zemljo čez zimo pustiti golo, zato poleg česnovih površin zastrem še vse ostale.
Greda na sliki je bila takoj po sajenju v oktobru zastrta s 5 cm komposta, preostali del vrta pa sem zastrl pred novim letom.
Slikano danes.
Objavljeno: Pe Apr 14, 2017 3:19 pm
Napisal/-a zuf
