Stran 6 od 26
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 11:34 am
Napisal/-a paprika
| metuljc je napisal/a: |
| No ja,po moje ni nujno, da so res "original". Pri nas živi nekja deset vrst deževnikov, pa so kar vsi udeleženi pri nastajanju prsti. Lpmami govori o tem, da bi v njen kompoostni kup prišli iz narave, torej ne bodo kalifornijski, ki jih uporabljajo na "farmah" za kompostiranje. |
Drži 
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 3:26 pm
Napisal/-a bobolino
Samo jaz še zmeraj nekaj ne razumem. Pravite, da na en kup skozi sezono odlagate kuhinjske in zelene odpadke, in potem v nekem danem trenutku začnete zlagati kompostni kup, ki bo kasneje dozorel v kompost. Kaj pa se dogaja skozi 'sezono' s tem kupom zelenih in bio odpadkov? A ne zasmrdi? Se v njem ne zaredijo muhe, kot so se meni? Ga prekrivate z zemljo, čim drugim?
Danes sva z možem odprla zaprt plastičen kompostnik, ni mi dalo mira, v katerem so se poleti zaredile muhe, pa smo jih nekot uspeli ustavit. Kasneje sva nalagala le fermentirano vsebino organka in prekrivala z 'rjavimi' stvarmi. Vsebina je v večini predelana, črna, le zelo mokra je. Izgleda, da so pomagali vaši nasveti!
Vsebino sva potrosila po gredah, posula lesni pepel, in prekrila z napol preperelo slamo in oblanci bukve. Ni bilo opaziti veliko življenja v tej masi, kot je bilo v prejšnjih sezonah pri odprtem kompostniku.
V drugem, odprtem kompostniku nalagava le zelene in napol olesenele veje, odkos, slamo,nekaj je ovčje volne, in je spodaj med režami že videt, da je nekot predelano, saj se kup neprestano niža, iz njega pa ne smrdi.
Nisem si še prišla čisto na jasno, kam bom skozi zimo, če bo ta sploh prišla, 
, odlagala vsebino organka. Najbolj se nagibam, da bi ga odlagala v kot v rastlinjak, ga sproti prekrivala z listjem ali oblanci in malo zemljine, ker v rastlinjaku zemlja ni tako globoko zmrznjena, in ne bi bil problem čez kup vrečt kako lopati, vse skupaj pa bi bilo prekrito s polivinilom. Morda bi dodala še kako vrečo hlevskega gnoja vmes, ali pa konjskega.
Zuf, a tisti tvoj sokrajan še prodaja črveke?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 3:48 pm
Napisal/-a paprika
Rastlinjak bo super,narediš luknjo ,daš vsebino organka ga posuješ z zemljo,dodaš "črveke" premešaš in prekriješ z zemljo in pustiš,
boš dobila 1A.kompost 
Jaz sem danes tretjič dodajal v organko in moram povedat,
da sem presenečen kakšen vonj ima sladko kisli.
Dodajam po plasteh, kot sem gledal na filmu potlačim z pripomočkom za mečkanje pire krompirja na koncu dam pvc vrečko čez celo potlačim,da gre ven zrak in zaprem ter postavim na hodnik.
Ko bo zrel ga bom pa pripravil kot sem že pisal ,čakal bo pa v garaži.
Zunaj po moje ne bo pravi čas zrel ,tako da bo spomladi že kar nekaj komposta za uporabo vsaj za rastlinjak da oživim in izboljšam tla. 
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 6:25 pm
Napisal/-a muha
Meni nekako ne grejo skupaj "črveki" oz. deževniki in fermentirana masa iz organka.
V mojem zbirnem kompostniku sem pred uporabo organka ob premetavanju v zorilni del dostikrat naletela na prava gnezda domačih kompostnih deževnikov (kratki, rdečerjavi), sploh v plasteh kartona in pa, če je bilo v kupu kaj sladkega. Nikoli jih pa nisem našla v delu, kjer sem med rastlinske odpadke zamešala fermentirano vsebino organka. Ustvarila sem si prepričanje, da oboji opravljajo podobno delo in da bokashi "poje" hrano deževnikom izpred nosa? 
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 6:32 pm
Napisal/-a bobolino
Zdaj si pa potrdila moja razmišljanja. Mož pravi, da sicer v kompostniku, kamor sva odlagala organko, je videl par deževnikov, ni pa bilo tega dosti. Smiselna razlaga!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 7:04 pm
Napisal/-a paprika
Je pa fermentacija ta prava in prav tako zdrava za vrt?
Jaz to poznam šele par dni in me je zelo navdušilo tako v ekološkem pomenu kot pri živi zdravi zemlji na vrtu.
Je pa ta Brian na you tube prisoten z zanimivimi napotki,opisi ter triki.
Naučil sem se dosti tako na forumu tem in drugem, da ne bom delal prevelikih napak na začetku.
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 8:25 pm
Napisal/-a Aye-Aye
| muha je napisal/a: |
Meni nekako ne grejo skupaj "črveki" oz. deževniki in fermentirana masa iz organka.
V mojem zbirnem kompostniku sem pred uporabo organka ob premetavanju v zorilni del dostikrat naletela na prava gnezda domačih kompostnih deževnikov (kratki, rdečerjavi), sploh v plasteh kartona in pa, če je bilo v kupu kaj sladkega. Nikoli jih pa nisem našla v delu, kjer sem med rastlinske odpadke zamešala fermentirano vsebino organka. Ustvarila sem si prepričanje, da oboji opravljajo podobno delo in da bokashi "poje" hrano deževnikom izpred nosa? |
No ne vem, pri meni je vedno polno deževnikov, razen ko jih zaćne zebsti ali ko ni več zadosti hrane. Tudi ko vkopljem v zemljo vsebino organka, so en dva tri tu prav oni ta rdeči (Lumbricus Rubellus) se mastijo, potem pridejo drugi. 
Kompost pa ne sme bitu nikoli premoker, ga je treba zaščititi pred dežjem, sploh jeseni in pozimi, saj izgublja na kakovosti, tudi hranila se izpirajo.
Deževnike se lahko kupi pri BIOBRAZDI, vsaj poleti so jih še prodajali. Tudi tudi njihov članek je za prebrat.
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 9:34 pm
Napisal/-a paprika
Bo kar držalo, vsi uporabniki na netu se hvalijo, kako živahno imajo zemljo kjer imajo zakopan organko. Če je hladno se pa umaknejo če ni zaščiteno.
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 10:07 pm
Napisal/-a zuf
| bobolino je napisal/a: |
| Zuf, a tisti tvoj sokrajan še prodaja črveke. |
Ja, gospod Vili še vedno prodaja kompostne deževnike v vrečah gnoja ali pa končan vermikompost (lumbrivit).
Sicer pa, niso črveki, deževniki so.
Me je metuljc okužila, pa bom tudi jaz poudaril - to so kompostni deževniki, ki jih je ogromno vrst, kalifornijski so samo v Kaliforniji, tukaj pri nam hitro ratajo slovenski - po domače rečeno.
Deževniki so zelo hitro prilagodijo habitatu in jih je orgomno vrst, že kompostnih je veliko, tisti v gnoju bodo drugače prilagojeni od tistih v svežih rastlinskih odpadkih.
| bobolino je napisal/a: |
| Samo jaz še zmeraj nekaj ne razumem. Pravite, da na en kup skozi sezono odlagate kuhinjske in zelene odpadke, in potem v nekem danem trenutku začnete zlagati kompostni kup, ki bo kasneje dozorel v kompost. Kaj pa se dogaja skozi 'sezono' s tem kupom zelenih in bio odpadkov? A ne zasmrdi? Se v njem ne zaredijo muhe, kot so se meni? Ga prekrivate z zemljo, čim drugim? |
Jaz delam ločene komposte.
Zdaj pozimi ni veliko odpadkov razen kuhinjskih, zato imam bokahi.
Fermentiratna vsebina gre pod streho v stik z zemljo, kjer imam tudi shranjeno listavko in krtine - vsebino vedno premešam z nekakšnim substratom (krtine, listavka, zemlja, zrel kompost).
To se mi zdi najboljši način za kompostiranje bokashija - posebej kup, zraven pa pripravljen substrat za vmešavanje.
Da je stvar pokrita tako ali drugače je bistveno, ker drugače se dosti hranil spere, preveč mokro je itd.
Spomladi toplota naredi svoje in se začne stvar hitreje komopostirat (pozimi bistveno počasneje ali sploh ne).
Tak kompost bom porabil pri sajenju paradižnika, paprike ipd.
Zunanje odpadke od spomladi naprej pa na navaden kompost z zelenimi in suhimi odpadki v dobrem razmerju (listje, listavka, oglej, zemlja, seno, tratni odkos, travnati odkos drugo).
Če je snovi dovolj naredim naenkrat kup, sicer pa kup dlje časa nastaja.
Za kuhinjske bo tudi skozi sezono večinoma samo bokashi namenjen.
Tu in tam bom vsipal kakšno posodo bokashija v navaden kompostni kup, drugače pa bo bokashi vsebina od pomladi naprej spet ločeno kompostirana s pomočjo listavke, zemlje, oglja ipd.
| bobolino je napisal/a: |
| Nisem si še prišla čisto na jasno, kam bom skozi zimo, če bo ta sploh prišla, , odlagala vsebino organka. Najbolj se nagibam, da bi ga odlagala v kot v rastlinjak, ga sproti prekrivala z listjem ali oblanci in malo zemljine, ker v rastlinjaku zemlja ni tako globoko zmrznjena, in ne bi bil problem čez kup vrečt kako lopati, vse skupaj pa bi bilo prekrito s polivinilom. Morda bi dodala še kako vrečo hlevskega gnoja vmes, ali pa konjskega. |
Takole ti priporočam.
V kotu skopaš pol metra luknjo, si zemljo shraniš na stran in bokashi vsebino stresaš v luknjo ter sproti dobro vmešavaš shranjeno zemljo in druge stvari.
Tam nekje marca prenehaš in mesec kasneje tam posadiš karkoli - tisto bo raslo kot noro.
Zdaj mi je prišla ideja, da lahko skopaš luknjo v obliki grede - recimo bodoče paradižnikove grede.Nazadnje urejal/a zuf 12 Jan 2014 21:19; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Ne Jan 12, 2014 10:19 pm
Napisal/-a bobolino
To sva se prej z možem pogovarjala, v rastlinjaku so tri vrste, vmes potke iz smrekovih desk. Te vrste so široke cca 60 cm, tu bova odlagala vsebino organka, premešala z zemljo, prekrila, in se spet pomaknila naprej, itd itd, kolikor pač bo materiala čez zimo. Sadi se itak šele koncem aprila._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë