Stran 6 od 7
Objavljeno: Pe Apr 19, 2024 1:45 pm
Napisal/-a brbr
Iz knjige: "Semenarstvo, kako pridelati kakovostno seme ( Miša Pušenjak, Založba Kmečki glas, 2021) piše sledeče:
..."Gre za to, da se križnice, ki imajo enako število kromosomov in enak genom, lahko med seboj križajo. Torej ne gre samo za križanje med sortami znotraj vrste, ampak tudi med podvrstami, kot so ohrovti in zelje, cvetača in brokoli, redkve med seboj..."
V priloženem seznamu piše da ima število kromosomov: 2n/genom:
- podzemna koleraba: "38AACC,
- nadzemna kolerabica: 18 CC,
torej se naj ne bi križale med sabo
Zanimivo je, da ima nadzemna koleraba enako število kromosomov in genom (18 CC) kot listnati ohrovt, cvetača, brokoli, glavnata zelja (bela in rdeča), ohrovt, brstični ohrovt
jaz vseeno, za vsak slučaj semenim samo eno kapusnico._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Pe Apr 19, 2024 3:00 pm
Napisal/-a metuljc
brbr je napisal/a: |
Iz knjige: "Semenarstvo, kako pridelati kakovostno seme ( Miša Pušenjak, Založba Kmečki glas, 2021) piše sledeče:
..."Gre za to, da se križnice, ki imajo enako število kromosomov in enak genom, lahko med seboj križajo. Torej ne gre samo za križanje med sortami znotraj vrste, ampak tudi med podvrstami, kot so ohrovti in zelje, cvetača in brokoli, redkve med seboj..."
V priloženem seznamu piše da ima število kromosomov: 2n/genom:
- podzemna koleraba: "38AACC,
- nadzemna kolerabica: 18 CC,
torej se naj ne bi križale med sabo
Zanimivo je, da ima nadzemna koleraba enako število kromosomov in genom (18 CC) kot listnati ohrovt, cvetača, brokoli, glavnata zelja (bela in rdeča), ohrovt, brstični ohrovt
jaz vseeno, za vsak slučaj semenim samo eno kapusnico. |
Seveda, povrste pač so ista vrsta in se zato lahko neomejeno uspešno križajo med sabo. Zgodi se tudi, da natanejo plodni križanci med vrstami, ki imajo seveda različne genome, če se sočasno zgodi poliploidnost (lahko v živo razložoim podrobneje; tako je nastala, recimo, pšenica).
Vsekakor je pametno, da se vzgaja za seme le eno križnico iz skupine, ki nam predstavlja rastline za hrano. V tem primeru vsaj (skoraj) ni bojazni, da bi se skrižale s kakšnimi divje rastočimi rastlinami. Slednje se zgodi korenju in radiču, kar praviloma.
Še tole; ni res, da imajo zgioraj naštete križnice enak genom, le podobnega. Če bi imele enakega, bi bile (skoraj) enake tudi videti.
Objavljeno: Pe Apr 19, 2024 4:20 pm
Napisal/-a brbr
Eh, jaz sem pač samo laični uporabnik znanosti in se na te reči okoli kromosomov, genomov, prav nič ne spoznam.
Podatki, ki sem jih navedla (prepisala iz omenjene knjige) pa so delo (vir) dr. Mihaele Černe in dr. Atnona Ivančiča.
Zanimivo se mi zdi, ker rumena koleraba po svoji postavi ni nič podobna zelju, ohrovtu,...
Prej bi rekla, da se bosta skrižali rumena in zelena koleraba._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Maj 02, 2024 11:01 pm
Napisal/-a lpmami
Moja "gorenjska" podzemna koleraba, samosevna, takole lepo cveti.
_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Pe Maj 03, 2024 11:00 am
Napisal/-a brbr
To so je žuželke vesele._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Pe Maj 03, 2024 12:10 pm
Napisal/-a lpmami
Tudi jaz pomislim nanje, a kaj, ko jih v dežju ni prav veliko._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Če Okt 03, 2024 2:09 pm
Napisal/-a brbr
Moja letošnja rumena koleraba je odlično kalila in rastla. Sejala sem jo bolj na redko in nič razredčila Zdaj so rastline zelo lepe, a debelijo se bolj malo. Verjetno zato, ker so preskupaj. Imam dilemo, ali bi kaj pomagalo, da jih zdaj razredčim, ali naj pač pustim kot je. Imate kakšne izkušnje, do kdaj se gomolji debelijo?_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Okt 03, 2024 3:08 pm
Napisal/-a muha
Ti kar razredči. Debeli se še dolgo v jesen.
Objavljeno: Če Okt 03, 2024 4:40 pm
Napisal/-a brbr
Muha, hvala._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Okt 03, 2024 4:58 pm
Napisal/-a metuljc
Ker prezimi, tudi v topli zimi in spomladi še kaj pridoda.