Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
No, Mravlja, ali poznaš katerega avstrijca, ki živi blizu njega, ali samo sklepaš na osnovi njegovih propagandnih filmov . Meni Avstrijci niso nič lepega povedali o njem. No, edino smejali so se mi, ker sem kupil njegovo knjigo.
Pepe, povej, me zanima kaj pravijo, me zanima on in njegovo delo... Kako komentirajo njegovo delo? Je pa res, da je name napravil največji vtis propagandni film, ki so mu ga posneli Španci.
Danes me malo daje hudomušna zloba. Tole naše pregovarjanje me je spomnilo na direktivo katoliške cerkve, da je za borbo proti AIDS-u edinole prava metoda VZDRŽNOST!
Pa brez zamere prosim, tole je bilo le za intermezzo.
Muha, mi je všeč tvoja "huda mušnost", se mi zdi, da traja že kar nekaj dni . In naj traja... Kar se pa gornjega navodila tiče imam pa nek občutek, da naj bi ga začenjali razumeti univerzalno, za "vse stvari" tega sveta, tudi v vrtičkarstvu, se bojim. In upam, da ne še tako kmalu...
Jaz sem pred leti bila pri Holzerju in videla njegove rastline in živali (takrat nismo nabirali hrane za domov. Lahko smo si nabrali seme določenih rastlin). Mislim, da njegov uspeh ni samo na papirju. Ampak, sa ni on edini, ki kmetuje na drugačen način!
Glede možnosti preživetja samo s pridelavo hrane, pa sem se spomnila na staro teto gospoda Brbr-a, ki je živela v Krakovsekem predmestju (ljubljanski solatendorf), pridelovala zelenjavo in jo prodajala na ljubljanski tržnici... Po pripovedih je bila kar premožna gospa - kako premožna, pa povem kasneje (moram s pomočjo gospoda Brbr-a obnoviti eno prigodo), da ne bom kaj narobe povedala in s tem zavajala..._________________naredimo svet lepši
Glede možnosti preživetja samo s pridelavo hrane, pa sem se spomnila na staro teto gospoda Brbr-a, ki je živela v Krakovsekem predmestju (ljubljanski solatendorf), pridelovala zelenjavo in jo prodajala na ljubljanski tržnici... Po pripovedih je bila kar premožna gospa - kako premožna, pa povem kasneje (moram s pomočjo gospoda Brbr-a obnoviti eno prigodo), da ne bom kaj narobe povedala in s tem zavajala...
Ja, ampak takrat trgovine niso bile polne poceni uvožene zelenjave. In pa: možnost direktne prodaje na tržnici je imelo le malo ljudi. Če bi jih bilo parkrat več, bi padla tudi cena.
Tu se pridružujem juglansu: kupci so tisti, ki odločajo, od spodaj torej. Kar poglej spomladi, katere paradižnike dajejo kupci v košare. Dražje Luštove ali cenejše uvožene?
mravlja je napisal/a:
Uuuu... se še spomnim. Tako lepih vrst tako lepih solat nisem nikjer več videl. Upam, da še vedno gojijo...
Dvomim, da bi si danes še vedno upale uporabljati tisto gnojilo, ki je veliko pripomoglo k tako lepi solati. In nekaj večjemu odstotku glistavosti med prebivalostvom.
(Če dobite ob prihodu na stran najprej popup "content blocked", ga samo zaprite v njegovem desnem zgornjem kotu... Imajo nekoliko eksotične ideje glede interakcije z uporabniki
... Hja, čeprav ko boljše pogledam, gre pri njih le za sadike. (Imajo pa trenutno v ponudbi gladke čajote, tako da morda le komu prav pride.)
Večina trnovskih vrtov je že davno pozidanih................žal. Ja, včasih so trnovsko kislo zelje celon na Dunaj prodajali, kot, recimo šparglje iz mojega rodnega kraja (smo imelio pač podjetno pridelovalko).
No, da povem tole o stari teti Mici... Imela je branjerijo v Trnovem (tam kjer danes stoji blokovska soseka Trnovski pristan). Gospod Brbr se ne spomni, kako velika je bila posest - pravi da ene 3,4 parcele. Šla sem na Gurs pogledati, kakšna je današnja parcelacija in ugotovila, da je na kar velikem področju parcelacija stara (dolge ozke parcele, ki so pri nas tipične za obdelovalne površine). Pogledala sem velikost nekaj parcel in merijo približno 400m2. Torej je gospa Mici recimo obdelovala cca 1600m2. Bila je same, brez otrok. če ji je kdo pomagal, se ne ve. če ji pa je, je bila to najeta delovna sila.
Ko je ded gospoda Brbr, okoli leta 1930 ravno postavljal na noge svojo zeljarnico, je k njemu prišla teta Mici in ga prosila, če ji shrani denar, ker si ga ne upa dati v banko, doma pa se ji v tistem času tudi ni zdelo varno. Denar (po pripovedovanju naj ga bi bilo v vrednosti dveh hiš), je ded, ki je bil zelo podjeten "obrnil", iz "obračanja" kupil opremo za svojo obrt in čez dve leti, ko je Mici prišla po denar, vsega vrnil...
Kasneje (verjetno okoli 1978), ko se je Mici selila iz Trnovega, sta ji pri slitvi pomagala gospod Brbr in njegov oče. Po končani selitvi je teta Mici hotela plačati selitev. Oče je rekel, da to ne pride v poštev, da če pa že hoče, naj da nekaj denarja gospodu Brbru. Dala mu je denarja v polovični vrednosti avtomobila "bolhe". Mogoče je bil to del denarja od prodaje posesti, pa vendar..._________________naredimo svet lepši
Sodobna znanost ni brezmadežna devica. Je stara prostitutka, ki se prodaja za vsakim vogalom z vsako stranko, če je le ta pripravljena kaj plačati. In pri tem se prav nič ne ozira na to ali faše AIDS ali pa gonorejo.
Sodobna znanost ni brezmadežna devica. Je stara prostitutka, ki se prodaja za vsakim vogalom z vsako stranko, če je le ta pripravljena kaj plačati. In pri tem se prav nič ne ozira na to ali faše AIDS ali pa gonorejo.
Tako soditi o vseh, ki delajo v znanosti, je nekorektno, da ne rečem kaj hujšega. Pomeni žalitev za mnoge znanstvenike, recimo, če omenim le njih, za vse Nobelove nagrajence. Saj menda ne meniš, da je vsa znanost "fejk", kaj? Ja, tudi v znanosti je marsikaj narobe (tudi znanstveniki so krvavi pod kožo), ampak, brez nje pa tudi ne gre, kajne? Sicer pa, ne bi se tule kresala mnenja, če je ne bi bilo. Ker tega tule ne bi bilo. Kot ni verjeti kar na počez vsemu, kar je objavljeno na znanstvenih straneh, ni verjeti vsemu (vsaj v enaki ali večji meri), kar je objavljeno v neznanstveni sferi. Ampak, izsledki po znanstvenih metodah dela so ponovljivi (ker je to nujen sestavni del znanstvenega načina dela). Torej? Na dvomljivcih je, da se lotijo dela.
. 
Tole naše pregovarjanje me je spomnilo na direktivo katoliške cerkve, da je za borbo proti AIDS-u edinole prava metoda VZDRŽNOST! 
. In naj traja...
