Stran 6 od 15
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 6:04 pm
Napisal/-a Tonček
Daniel, površno si prebral, kar sem napisal, torej:
1. Nikogar ne prepričujem, le dodatna pojasnila sem še navedel k prvemu sestavku.
2. Govoril sem o jablanah, omenil češnjo, podoba gozd pa se je rodila v tvojih možganih.
Nasvet: Spoštuj tuja prepričanja in trdno vztrajaj na svojih stališčih, pa boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. (parafraza 4. božje zapovedi)
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 6:30 pm
Napisal/-a krnekdo
Njegova vprašanja so povsem na mestu.
Se v sadnih nasadih vidi črte od teh kvazi mrež in tokov? Saj če to kao vpliva na rast, rodnost itd, bo vzorec dobro opazen.
Mreže, črte v gozdovih?
V bistvu bi se morale videti mreže, črte tudi na travnikih, saj bi na kao škodljivih mestih trava slabše rastla.
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 8:01 pm
Napisal/-a Daniel R
| Tonček je napisal/a: |
Daniel, površno si prebral, kar sem napisal, torej:
2. Govoril sem o jablanah, omenil češnjo, podoba gozd pa se je rodila v tvojih možganih.
|
Kultivirane jablane in češnje izvirajo iz divjih oblik, ki jih najdeš v gozdu. Sklepam, da če se vidi slaba rast kultiviranih oblik, bo slaba rast opazna tudi na divjih oblikah v gozdu. In če vpliva na divjo obliko jablane in češnje, potem vpliva tudi na druga drevesa v gozdu (se pravi na cel gozd). Tako nekako sem jaz prišel na gozd.
Sedaj ko še enkrat berem tvoj post, dejansko vidim, da sem površno prebral.
| Tonček je napisal/a: |
| Jaz imam 3 slabe izkušnje z jablanami in po presaditvi za kakšen meter stran, je bilo vse v redu. Pa češnja je rastla postrani, ko je bila posajena na vodnem toku, a je normalno rodila. |
Sedaj mi je jasno kaj je problem. Načeloma je zelo slaba ideja saditi drevje v vodne tokove, tako da naslednjič pač ne sadi v potok/graben ampak kak meter stran in bo normalno rastlo._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 9:23 pm
Napisal/-a Tonček
...In ko je Gospod videl njuni objavi o travnikih in gozdovih, se je obrnil stran in bridko zajokal...
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 10:28 pm
Napisal/-a mravlja
Daniel,
glede gozda mislim, da razmišljaš prav. Drevo bolje uspeva tam, kjer ima za rast drevesne vrste, ki ji pripada, boljše oz. čimbolj optimalne pogoje. Z dobro, hitro rastjo izpodriva ostale drevesne vrste in ustvarja prostor za podmladek - dobimo enoten bukov, smrekov, ... gozd. Po pripovedovanju gozdarjev naj bi se v ca. 200 letih rast drevesne vrste nekako izčrpala in isti prostor (govorimo o celem gozdu) prevzame druga drevesna vrsta.
Seveda sadnim drevesom prostor odmerimo mi - po svojem znanju, zmožnostih...
| Citiram: |
| Sedaj mi je jasno kaj je problem. Načeloma je zelo slaba ideja saditi drevje v vodne tokove, tako da naslednjič pač ne sadi v potok/graben ampak kak meter stran in bo normalno rastlo. |
Mislim, da je tu prišlo do napake "v prevodu", v tvojem razumevanju napisanega. Vodni tokovi v tem primeru ne pomenijo nujno vodnega toka, ki ga lahko vidiš (potok, reka... ), temveč tok sevanja vodnih teles (jezera, močvirja, reke, podzemna vodna telesa...). Za primer ponovno dam delovanje vodnih tokov - sevanja vodnih teles v primeru gradnje objektov. Tu v bližini pa tudi v zaledju je kar nekaj starejših hiš, ki so jih zapustili (če ne prva pa druga, tretja generacija...) iz preprostega razloga - zgradili so jih na za gradnjo / življenje neprimernih mestih, pravijo da "na vodi".
To, sem prepričan, ve skoraj vsak starejši "gartlčan" z dežele in noben ne bi hotel zidati / živeti na taki lokaciji. V mestih tega ne vedo več...
Če je govora o črtah I. in II. reda (mogoče si res strani prebral površno), naj bi se premikale, pa tudi strogo ravne naj ne bi bile. Sam si zadevo razlagam takole...
zamisli si veliko belo žarnico (fi 150), zamisli si, da nanjo navlečeš ženine najlonke - tkanje je pravokotno a ga premikaš... tudi gubaš... Razdalje med črtani/nitkami se začno spreminjati, koti in smeri tudi. Vpliv črt/niti je v dani točki zdaj "a", čez čas "b",... - ker se črte/niti premikajo, pri meritvah ne dobivaš istih vrednosti. Dodaš še eno najlonko pod kotom 45 stopinj (črte/niti II. reda), potegneš čez obvezo prve pomoči (vodni tok...) in napraviš "ovire" (gore, vodna telesa... )... Zmešnjava.
Po mojem razumevanju za vpliv črt, vodnih tokov,... na človeka niso pomembne trenutne vrednosti, ampak kumulativni rezultat (seštevek vrednosti čez celo dobo bivanja).
Seveda so ti seštevki daleč največji tam, kjer so "najlonke najbolj zgubane". Zdaj, ali se nahajaš na točki "dobrega počutja" ali pa ne .... - v tem naj bi bila razlika.
In ja, voda "seva", vodna telesa "sevajo" - oddajajo neko "energijo".
https://m.youtube.com/watch?v=R8VyUsVOic0 - o vodi in ljudeh... se splača pogledati do konca.
Kot pravijo starejši: za mačka je dobra, za psa in človeka pa nikakor ne.
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 10:50 pm
Napisal/-a Daniel R
Water memory defies conventional scientific understanding of physical chemistry knowledge and is not accepted by the scientific community. In 1988, Jacques Benveniste published a study supporting a water memory effect amid controversy in Nature, accompanied by an editorial by Nature's editor John Maddox urging readers to "suspend judgement" until the results could be replicated. In the years following publication, multiple supervised experiments were run by Benveniste's team, the United States Department of Defense,[1] BBC's Horizon programme,[2] and other researchers, but no team has ever reproduced Benveniste's results in controlled conditions._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Objavljeno: Ne Mar 04, 2018 10:53 pm
Napisal/-a mravlja
Prispevek je dolg skoraj uro - poglej vse.
Objavljeno: Po Mar 05, 2018 12:11 am
Napisal/-a krnekdo
Prispevek je bikov drek. Tak fejst smrdeč.
Voda ne seva in voda nima spomina
Objavljeno: Po Mar 05, 2018 11:06 am
Napisal/-a aladin
Kako pa to veš?
Objavljeno: Po Mar 05, 2018 11:48 am
Napisal/-a krnekdo
Miška mi je povedala.
Vse take trditve so bile ovržene. Večkrat.