Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ker jaz modrih zrnc ne bom posipala prav po vrtu, ampak okrog. Nekako sem ''kupila'', da je ta železov .... v zrnih neškodljiv, ampak ovoj in barva in kar je še polnil v zrncih je pa kaj - ekološko zih ni.
Kolikor mi je znano, so ta zrnca tako rekoč testenine, prepojene z železovim sulfatom.
Glede na to, kar sva se pogovajala po ZS, imaš po moje riziko dosti bolj resne kemije že samo zaradi lokacije.
Sama sem letos uporabljala Helix tosta globule za pršenje sadik (kupljenih ali doma vzgojenih) pred saditvijo na vrt. Home'o'garden preparata ne poznam (še).
Pršila sem tudi rastline, ki so rasle že prej (jagode, trajnice), na navodilu pa ni pisalo nič o pripravi vrtne zemlje sploh - tako da to bom poskusila letos jeseni.
Uspeh pršenja? Jaz ga na žalost nisem videla oziroma težko rečem - solze so mi tekle ko sem stražila ob sadikah meni ljube bazilike, kupljene že vsaj petič v maju/juniju, popršene s helixom vsaj 10h v dnevu ko so bile pripravljene za na vrt, zvečer pa polži v koloni nanje - mirno mimo vkopanega kozarca s pivom, ki naj bi bil privlaćnejši od zelenih listov... vsako noč pač nisem mogla dežurati ob njih in lahko si predstavljate kakšen je bil konec... Paradižniki pa so preživeli in bučke tudi, nekako, mogoče ker hitro postanejo kosmati?
Tudi ti so se že zbudili. Ko sem bil minule dni "komunalec" na travniku okoli bajte in pospravljal "pasjo produkcijo polaganja kabla", sem opazil že prve primerke malih sivih.
Sama sicer težav s polži še nimam, me je pa v jeseni popadla prava groza, ko sem rdeče lazarje zagledala prav blizu nas.Plazili so se po makadamski poti iz brežine, na kateri je bila njiva z mešanimi posevki -sem pozabila kaj vse je raslo tam.Omenjena njiva je oddaljena kakšnih 700, 800m od moje njive.Kakšna je verjetnost, da jih "kasiram" tudi jaz? Bo to lahko že letos? Kako se sploh širijo?Jih lahko "pripelje"možak s frezo? Zanima me predvsem za te rdeče, ker za vse ostale poskrbita moji dve žabici, za kateri pridno skrbim. _________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.
Po mojem laičnem mnenju je največja nevarnost, da dobiš polže na še ne naseljeno območje, če naročiš zemljo od tam, kjer jih imajo. Tako smo jih dobili mi na naš hrib .
Lezejo pa ne zelo daleč. Pri nas je meja asfaltirana cesta. Vsi na bregu nad cesto jih imamo že dobrih 5 let, tisti pod njo pa zaenkrat nobeden.
Druga povsem nepredvidljiva nevarnost so pa sosedje ali polželjubci, ki jih odlagajo v neposredno bližino naših vrtov .
Nasprotno od muhe menim, da imaš @nimamp. edinstvene možnosti, da se razpasejo na takšnem področju vse do tebe. Enostavno jo ob eksploziji populacije primerkov toliko, da situacija deluje kot zapleveljena njiva, ki onesnaži celotno polje. Tudi mobilni so v resnici kar zelo, če se na stvar gleda iz perspektive, da imajo celo poletje časa. Ceste in poti vsaj na mojem področju niso ovira. Kaj pa je 2, 3 m, kar lahko tudi večkrat na noč prelezejo.
Edina učinkovita ovira so suha poletja in urejenost travnatih površin. (redna košnja in odsotnost kupov različnih materialov - trohneče veje, kamenje, neurejeni komposti, skratka vsega, kjer imajo skrivališča in obilo trohneče organske mase) No, pa eventuelno velike količine nestrupenega "polžina", čeprav tudi v tem primeru nimam povsem jasnih zaključkov o sprejemljivosti. Apeliram za nestrupene pripravke, ker imam izkušnjo zastrupitve naše mačke s strupenim (trenutno se ne spomnim imena) ki je bila tako strašansko nehumano okrutna, da si še danes očitam kako nisem vedel in pazil na stvari, katerih se takrat nisem zavedal. Dobesedno smo doživeli nekakšen globinski šok, ki še vedno ni izginil.
Jaz sicer za letošnje leto računam na sušo, a kako bo v resnici, bomo vedeli šele na koncu leta.