Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bolezni in škodljivci paradižnikov
mfranc je napisal/a: |
Oh, Ivčk, upam, da ti ni preveč žal, da te nadloge nimaš ! |
Pssst, da ne pridejo...
Nikakor mi ni žal, že z boleznimi imam vsako leto dovolj težav, da bi pa še te žužke prenašala
Raje vse populim ven! _________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Včeraj, med 'friziranjem' in privezovanjem paradižnikov sem opazila, da ima en plod že ugriz, zraven pa so sledovi iztrebkov škodljivca, verjetno gosenice ali kaj podobnega. Tako da bo treba spet zmešati Neem tonik.
En paradižnik ima pa najbrž že plesen, čeprav je še zgodaj in čeprav je v rastlinjaku. Tako da pazite tudi drugi. Vse obolele dele sem porezala in poškropila s sodo. Danes bom uredila še ostale paradižnike, potem pa bodo vsi dobili dozo sodinega fungicida.
En paradižnik ima pa najbrž že plesen, čeprav je še zgodaj in čeprav je v rastlinjaku. Tako da pazite tudi drugi. Vse obolele dele sem porezala in poškropila s sodo. Danes bom uredila še ostale paradižnike, potem pa bodo vsi dobili dozo sodinega fungicida.
Plamenka, tole zagotovo ni paradižnikova plesen.
Poglej še prerez stebla, lahko je 'pith necrosis', druga bolezen v tem linku:
https://ag.purdue.edu/arp/swpap/VeggieDiseasesBlog/default.aspx
''To manage tomato pith necrosis, avoid low night temperatures and excessive nitrogen levels; reduce high humidity in the greenhouse or high tunnel.''
Prej pa bi rekla, da gre za Bacterial speck, ki se včasih kaže tudi takole na steblih, ne samo na listih, tukaj je primer z interneta:
http://ucanr.edu/blogs/blogcore/postdetail.cfm?postnum=5334
Poguglaj še ''Black lesions on tomato stems''..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Poglej še prerez stebla, lahko je 'pith necrosis', druga bolezen v tem linku:
https://ag.purdue.edu/arp/swpap/VeggieDiseasesBlog/default.aspx
''To manage tomato pith necrosis, avoid low night temperatures and excessive nitrogen levels; reduce high humidity in the greenhouse or high tunnel.''
Prej pa bi rekla, da gre za Bacterial speck, ki se včasih kaže tudi takole na steblih, ne samo na listih, tukaj je primer z interneta:
http://ucanr.edu/blogs/blogcore/postdetail.cfm?postnum=5334
Poguglaj še ''Black lesions on tomato stems''..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Trocki je napisal/a: |
Na kakšen način pa povzročajo škodo omenjene žuželke? Pri nas jih je ponavadi kar nekaj, vendar ne vidim nobenih nevšečnosti na rastlinah. |
Nekajkrat so mi takole načele listje kumar. Na teh poškodbah je potem odprta pot raznim "sitnostim".
V bistvu večina stenic ne grize, ampak z lastnim sokom/slino materijo (plod, list itd.) zmehča in potem posreba ; bljak .
LP_________________mfranc
Tole sem zdajle dobila po mailu - takoj posredujem (ker nisem čitala vsega na našem Gartlcu, upam, da je to nekaj novega in, da ne podvajam stvari)
proti plesni, tudi na paradižniku.
>
>
Prekopirano s foruma
>
> Tole je "izumil" prijatelj, s katerim veliko sodelujeva v okviru
> ekoloških projektov. Je 1A škropivo zoper vseh vrst plesni,spor, in je
> res univerzalen eko fungicid. Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke
> latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj).
> Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj, bom razložil
> tako, da nam bo vsem razumljivo. Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa
> nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago.
> Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna
> sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih
> gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na
> brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že
> videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom,
> lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je "padla". Iz tega lahko
> mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v
> naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko
> količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju
> števila škodljivcev.
>
> No, sedaj pa priprava. Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep
> po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo
> olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali
> prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti
> vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte
> na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z
> vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj),
> precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah.
> Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Po lastnih
> izkušnjah se odlično obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in
> proti breskovi kodravosti._________________naredimo svet lepši
proti plesni, tudi na paradižniku.
>
>
Prekopirano s foruma
>
> Tole je "izumil" prijatelj, s katerim veliko sodelujeva v okviru
> ekoloških projektov. Je 1A škropivo zoper vseh vrst plesni,spor, in je
> res univerzalen eko fungicid. Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke
> latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj).
> Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj, bom razložil
> tako, da nam bo vsem razumljivo. Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa
> nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago.
> Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna
> sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih
> gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na
> brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že
> videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom,
> lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je "padla". Iz tega lahko
> mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v
> naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko
> količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju
> števila škodljivcev.
>
> No, sedaj pa priprava. Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep
> po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo
> olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali
> prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti
> vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte
> na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z
> vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj),
> precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah.
> Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Po lastnih
> izkušnjah se odlično obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in
> proti breskovi kodravosti._________________naredimo svet lepši
O tem škropivu smo že govorili, samo ne vem če na tem forumu. A bolje večkrat kot nobenkrat,. Če ne drugega da se spomnimo, je dobra naravna zadeva. Bi pa bilo bolje, če bi to prilimala tudi v temi o Težave pri vzgoji in ukrepi.
Ajda Goriška za stenice priporoča:
še...
in pa seveda ročno obiranje.
Ajda Goriška za stenice priporoča:
Citiram: |
Paradižnik rade obiskujejo tudi stenice (smrdljivci) vseh velikosti in barv. Ti neljubi gostje s svojimi pojedinami lahko popolnoma izčrpajo rastlino. Svetujemo vam, da pazljivo poberete nekaj primerkov v plastenko s širšim vratom, vanjo nalijete domače žganje in vsebino pustite pokrito tri tedne na soncu. Z razredčenim pripravkom nato poškropite napadene rastline. |
še...
Citiram: |
Po izkušnjah naših članov se je zelo dobro obnesla tudi uporaba sirotke. Nerazredčena deluje proti čebulni muhi, tudi stenice in bele mušice je ne marajo. |
in pa seveda ročno obiranje.