Objavljeno: Pe Maj 20, 2016 11:09 pm
Oldi, to so socvetja in ne plodovi. Ko dozorijo, jim sicer res rečemo plodovi, v bistvu so pa soplodja. Male figice, ko poženejo so nenavadno oblikovano socvetje, kjer so cvetovi v notranjosti figice.
Stran 59 od 190
Objavljeno: Pe Maj 20, 2016 11:31 pm
Vinko, ti sigurno imaš našo, "pohorko", zanima me kako se obnaša pri tebi in če veš kako se imenuje.Pri pozebi, ki nas je prizadela je "odporna" violeta popolnoma pozebla, "pohorka" pa preživela.
Objavljeno: Pe Maj 20, 2016 11:34 pm
| Oldi je napisal/a: |
| Področje brez trave pomeni plevel, ali bi bila zastirka iz posušene trave OK, morda slame? |
Po moje to pomeni, da naj tam nič ne raste (niti trava niti plevel), da ne bi tekmovalo s figo. Pri nas lepo delajo kolobarji košene trave.
Objavljeno: So Maj 21, 2016 4:55 pm
nobena plevel ne more tekmovati z koreninami fige. saj ta požene korenine daleč naokoli, včasih tenke kot las. pri figi ni pravilo kolikor je velika krošnja toliko se v zamlji rastezajo korenine. če je pomankanje vode korenine se rastezajo proti vlagi tudi več metrov. zato jo je nevarno imeti v bližini šterne, ker lasi podobna korenina najde razpoko in jo poveča.
tam kjer je "debelejša", težka, glinena zemlja predlagam, da (pri nas rečemo "pralica") vsaj z meter in pol dolgo, polno, okroglo in našpičeno železno palico (če je večja je težja) naredite luknje kakšna 2 m stran od fige, v katere se bo stekala vodo. tako palico ne glede kako se imenuje spustiš z visine cca 40cm večkrat v namočeno luknjo. sila teže in težina palice zelo hitro (v treh spustih) naredi luknjo 6ocm pod zemljo, ali pač kolikor rabiš. (zelo priporočam pri izdelavi lukenj za kole, ah saj verjetno že poznate.)
figa nikoli ne nori, a ko jo človek obrezuje po svoje naredi gosto grmovje. namreč takrat ko jo začneš obrezovat se začenjajo delati novi poganjki. seveda enako če močno pomrzne. ko figa pride v zrela leta cca 25-30 se umiri in ne dela več teh poganjkov.
letos so fige pri meni in drugod v I. izredno debele in velike. posneto pred 1mesecem črnica istrijanska. tudi gosenico sem zasledila. ni pa toliko vbodov v plod fige kot lani zaradi figovega moljca. verjetno je temperatura in vlaga odločilna za taka dejanja, a kljub temu je bilo lani izredno veliko fig. kolik na slikico jo poveča. lpvoda
_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
tam kjer je "debelejša", težka, glinena zemlja predlagam, da (pri nas rečemo "pralica") vsaj z meter in pol dolgo, polno, okroglo in našpičeno železno palico (če je večja je težja) naredite luknje kakšna 2 m stran od fige, v katere se bo stekala vodo. tako palico ne glede kako se imenuje spustiš z visine cca 40cm večkrat v namočeno luknjo. sila teže in težina palice zelo hitro (v treh spustih) naredi luknjo 6ocm pod zemljo, ali pač kolikor rabiš. (zelo priporočam pri izdelavi lukenj za kole, ah saj verjetno že poznate.)
figa nikoli ne nori, a ko jo človek obrezuje po svoje naredi gosto grmovje. namreč takrat ko jo začneš obrezovat se začenjajo delati novi poganjki. seveda enako če močno pomrzne. ko figa pride v zrela leta cca 25-30 se umiri in ne dela več teh poganjkov.
letos so fige pri meni in drugod v I. izredno debele in velike. posneto pred 1mesecem črnica istrijanska. tudi gosenico sem zasledila. ni pa toliko vbodov v plod fige kot lani zaradi figovega moljca. verjetno je temperatura in vlaga odločilna za taka dejanja, a kljub temu je bilo lani izredno veliko fig. kolik na slikico jo poveča. lpvoda
_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)Objavljeno: So Maj 21, 2016 6:32 pm
voda: fige doli pri vas so "klena kmečka dekleta", te naše pa "scrkljane mestne gospodične" 
. No, tudi mestne gospodične se znajo kar dobro privaditi trdemu kmečkemu okolju, rabijo pa blago in počasno uvajanje, domnevam 
.
. No, tudi mestne gospodične se znajo kar dobro privaditi trdemu kmečkemu okolju, rabijo pa blago in počasno uvajanje, domnevam .Objavljeno: So Maj 21, 2016 11:55 pm
| pep je napisal/a: |
| Vinko, ti sigurno imaš našo, "pohorko", zanima me kako se obnaša pri tebi in če veš kako se imenuje.Pri pozebi, ki nas je prizadela je "odporna" violeta popolnoma pozebla, "pohorka" pa preživela. |
Da, PEP.Imam vašo POHORKO.Obnaša se nad pričakovanji. Zakaj se imenuje POHORKA, pa bodo morali odgovoriti na tvoji deželi, ne Primorci.Kdo je idejni oče tega imena.???. Poleg nje imam trenutno še 22 različnih Fig, pa ni podobnosti.
lp. Vinkoz
Objavljeno: Ne Maj 22, 2016 9:51 am
Pohorka jo je imenoval Ivipiči, čeprav jo je dobil na kobanskem. Izvira iz Prlekije, kjer so jo imel že pred več kot sto leti. Moj osemdesetletni sosed je z njimi oskrbel celi naš breg, prišla je celo na Primorsko.
LP Franc
LP Franc
Objavljeno: Ne Maj 22, 2016 12:55 pm
Pozdravljeni
Prilagam zanimivo povezavo o figah odpornih na mraz.
http://www.planetfig.com/articles/fareng2569.html
Prilagam zanimivo povezavo o figah odpornih na mraz.
http://www.planetfig.com/articles/fareng2569.html
Objavljeno: Ne Maj 22, 2016 2:26 pm
Pep, kako velik grm/drevo pa je tale Kobanka, ko odraste?
LP_________________mfranc
LP_________________mfranc
Objavljeno: Ne Maj 22, 2016 3:07 pm
Pozdravljen imenjak, tale smokva ima zelo bujno rast, več kot meter na leto, prvi plodovi so sicer redki, so pa najmanj 10cm, drugi rod so manjši jih je pa kar veliko. Jaz imam dve eno kot drevo, cca 3m, drugo kot grm, pri plodovih ni razlike.