Ja, tipo je pri nas najbolj razširjen. Tudi na severu Italije... Je pa zanimivo, da ga na severu celine (Danska, Nizozemska, Belgija) najbolj ne "porajtajo", imajo rajši druge...
V bistvu me zanima, na katerem koncu bi ga rad posadil - na "sončno" ali na "senčno" stran Alp - saj razumeš, kajne?
Pri nas na Koroškem, mislim, da tam blizu uspeva tudi "hiratana". Meni se zdi zelo dobra zamenjava za tipo. Kaj je pa na drugi strani Alp, kakšno "podnebje" je pa tam za gojenje kakija, pa ne bi vedel.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kaki, zlato jabolko - Diospyros kaki
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5230
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Predlani, na prikazu obrezovanja sadnega drevja na Brdu pri Lukovici, je Roman Mavec tam ob kakiju omenil, da naj bi bila sorta Tipo najbolj primerna za neprimorske dele Slovenije, ker menda najlažje in najbolje preživi naše zime.
Je pa seveda bolj zanimivo imeti posajeno kakšno "neTipično" sorto kakija.
Je pa seveda bolj zanimivo imeti posajeno kakšno "neTipično" sorto kakija.
Od letošnje zmrzali je obstal samo Tipo. Sicer precej zdelan ampak se je lepo obrasel. Hiratana je pokojna...
Bom pa letos na poganke ki rastejo iz njegove korenine pocepil Bozhi Dar, Sosnovskaya, Chuchupaka,Gora Rogers in Gora Roman. Seveda če srečnp dospejo...._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Bom pa letos na poganke ki rastejo iz njegove korenine pocepil Bozhi Dar, Sosnovskaya, Chuchupaka,Gora Rogers in Gora Roman. Seveda če srečnp dospejo...._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
@muha, Pisal sem o kakiju v mestu na vrtu.
Na 1000m imam Virginie, ki so še mlade, so pa do sedaj preživele vse vremenske hudobije. Sorte ki sem jih naštel zgoraj, bom cepil na poganjke Hiratane. So pa sicer hibridi teh Virginij vzgojene v Ukrajini in jih bom nekoč uporabil za cepitev Lotusov in Virginij... (ko zrastejo
)_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Na 1000m imam Virginie, ki so še mlade, so pa do sedaj preživele vse vremenske hudobije. Sorte ki sem jih naštel zgoraj, bom cepil na poganjke Hiratane. So pa sicer hibridi teh Virginij vzgojene v Ukrajini in jih bom nekoč uporabil za cepitev Lotusov in Virginij... (ko zrastejo
)_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....Ima mogoče kdo D. kaki nacepljen na Virginano?
Recimo Tipo ali kaj podobnega, me malo zanima koliko je kaj manj prirasta pri virginiani, če je pa še kakšen plod za primerjavo, pa še toliko bolje.
Naš kar sili v višino, in ker se bojim da bo ušel iz predvidenih mer, sem si za vsak slučaj naročil semena virginiane.
Recimo Tipo ali kaj podobnega, me malo zanima koliko je kaj manj prirasta pri virginiani, če je pa še kakšen plod za primerjavo, pa še toliko bolje.
Naš kar sili v višino, in ker se bojim da bo ušel iz predvidenih mer, sem si za vsak slučaj naročil semena virginiane.
Res, literatura pravi, da je na splošno s kompatibilnostjo d. kakija na osnovi d. virginiana manj problemov, kot na osnovi d. lotus - se pa spreminja z različnimi kultivarji d. kakija oz. je odvisna od nacepljene sorte.
Je pa končna višina sadike cepljene na d. virginiana precej višja od sadike, cepljene na d. lotus ali na d. kaki. Končne višine necepljenih "osnov" je pri lotusu ca. 9m, pri kakiju ca. 12m in pri virginiani lahko tudi 18m in več - razlike so kar velike (razlike v kasnejši rezi seveda tudi). In, kot pri vsem ostalem sadju, h končni velikosti drevesa da svoje tudi nacepljena sorta.
Je pa končna višina sadike cepljene na d. virginiana precej višja od sadike, cepljene na d. lotus ali na d. kaki. Končne višine necepljenih "osnov" je pri lotusu ca. 9m, pri kakiju ca. 12m in pri virginiani lahko tudi 18m in več - razlike so kar velike (razlike v kasnejši rezi seveda tudi). In, kot pri vsem ostalem sadju, h končni velikosti drevesa da svoje tudi nacepljena sorta.