Stran 7 od 13
Objavljeno: So Mar 07, 2015 8:21 pm
Napisal/-a voda
andreja62, sem narobe razumela pa sem onako iz prakse povedala mogoče komu prav pride. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Po Mar 09, 2015 1:16 pm
Napisal/-a rukola
| andreja62 je napisal/a: |
| ...zlomil bogato obloženo paradižnikovo vejo. Se je držala samo na 2 mm. Stolkla sem list gabeza in ga pomešala z oljem... |
Pri celjenju paradižnika je gabez in olje odveč, saj paradižnike tudi cepijo tako da odrežejo poševno in skupaj povežejo in se zraste. Paradižnik je rastlina, ki ima veliko življenske volje, sklepam.
| figula je napisal/a: |
= encimi .... fermentirano zelenje in sadje skupaj ..... proces brez kisika, reagent sladkor ....poenostavljen rezultat: rastlinski encimi, ....
|
Nekaj poskušam s tem ampak, recept je kao 1/3 enote sladkorja, 1 enota sadja(zelenjave) in 10 enot vode.
To pomeni, da v 5litrsko kantico gre max 400gr sadnih odpadkov (1/3*400+400+400*10=4,5lit), kar se mi zdi zelo malo.
Objavljeno: Po Mar 09, 2015 2:30 pm
Napisal/-a rukola
| figula je napisal/a: |
| ...Misliš da se racionalno odloči: najprej bom tole svojo vejo zaflikala, potem bom pa še plodove nahranila. |
Ne, in tudi ne mislim, da se vpraša "a imamo kaj gabeza in olja da se zacelim in če nimam pa se pač ne bom zacelila. Celi se vedno, z gabezom ali brez, s plodovi ali brez. Še celo predstvaljam si, da olje lahko bolj škodi kot koristi. Največjo problem je rastlinco (obteženo) naravnat in imobilizirat, ostalo vse naredi sama.
Je pa tak način razmišljanja (da se rastlinci pomaga kot kakšni osebi) posrečen in lahko najde rešitve, ki jih drugače ne bi.
| figula je napisal/a: |
takole:
900 g organske mase
300 g sladkorja/molase
3000 g vode |
Hvala.
Vidim, da sem deleže narobe računal . 
Objavljeno: Po Mar 09, 2015 6:55 pm
Napisal/-a metuljc
| rukola je napisal/a: |
| Še celo predstvaljam si, da olje lahko bolj škodi kot koristi. Največjo problem je rastlinco (obteženo) naravnat in imobilizirat, ostalo vse naredi sama. |
Se strinjam. Olje kvečejmu zamaši vodovodne cevi v žilah, po katerih se pretaka voda z minerali od korenin proti listom. Listi pa so tisti, ki hranijo plodove, saj v listih nastaja glukoza in iz nje druge, za rast potrebne snovi.
Objavljeno: Po Mar 16, 2015 8:21 pm
Napisal/-a zuf
Tukaj pri nas poganjajo koprive. Bo kmalu čas za en koprivov FPJ, kaj?! 
Se mi zdi, da kar vriskajo od rastnih hormonov in hranil.
---
FPJ (fermented plant juice - fermentirani rastlinski sokovi)
To je en izmed najboljših načinov za rastlinska gnojila!
Več o tem receptu si preberite malo v prispevku od figule - TUKAJ.
Pripravek je priročen, ne smrdi, se uporablja v malih koncentracijah in ga imamo lahko za celo sezono.
---
Kopriva (Urtica dioica) je odličen vir dušika, organskega železa, magnezija, mangana, fosforja, kalija, kalcija, selena in cinka, eteričnih olj, amonijaka, vitamina A, C in D. Vsebuje tudi rastlinske kemične snovi beta karotene, betain, ferulično kislino, lecitin, in likopen.
Odlična kot gnojilo za rastno dobo. Najboljši so mladi vršički, uporabna pa je seveda cela rastlina.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muhaNazadnje urejal/a zuf 28 Apr 2017 09:54; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: Po Mar 16, 2015 8:34 pm
Napisal/-a metuljc
Veš kaj, prvi, mladi vršički so najboljši v juhi ali kot špinača in jih je greh uporabiti za kaj drugega. No, morda še za kakšno pito zeljanico (kao burek),..... 
(ne me kregat)
Objavljeno: Po Mar 16, 2015 9:07 pm
Napisal/-a figula
zuf, pa le natakni rokavice, ker te bodo sicer nasekale 
, še ko so stolčene in pocukrane, so malo hude 
Objavljeno: Po Mar 16, 2015 9:46 pm
Napisal/-a tajana
Metuljc se strinjam. Prve mlade koprive uporabim za spinaco, pa za smothi in tudi za juho. Potem pa bom preizkusila naredit tudi pripravek - gnojilo. Zal pri nas se ne odganjajo._________________CARPE DIEM
Objavljeno: Po Mar 16, 2015 10:02 pm
Napisal/-a Tiana
Meni je lani ostalo nekaj malega pripravka iz namočenih kopriv. Ali je smiselno pri kakšni zelenjavi, ki mi raste v rastlinjaku sploh uporabit to gnojilo zdajle spomladi? Zanima me časovno, ali ni prezgodaj in tudi ali je ta pripravek še ok, ali raje počakam na nove koprive?
