Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh
-
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Hej labia, pred časom si že pisal o pripravi domačega EM.
Tudi sam sem blizu lastni verziji, ki mi najbolj "diši".
Še vedno se ubadam s pridobivanjem laktobacilov (ostalo mikrobiologijo sem naštimal s pomočjo BiM in IMO).
Za laktobacile sem sprobal več verzij, od njih mi je najbolj pripravna rejuvelac kultura in pa kislo zelje.
Zanima me, kaj meniš o soli v zelnici?
Ali lahko stori kaj slabega za mikrobiologijo pri nadaljnem mešanju z ostalimi pripravki?
Tudi sam sem blizu lastni verziji, ki mi najbolj "diši".
Še vedno se ubadam s pridobivanjem laktobacilov (ostalo mikrobiologijo sem naštimal s pomočjo BiM in IMO).
Za laktobacile sem sprobal več verzij, od njih mi je najbolj pripravna rejuvelac kultura in pa kislo zelje.
Zanima me, kaj meniš o soli v zelnici?
Ali lahko stori kaj slabega za mikrobiologijo pri nadaljnem mešanju z ostalimi pripravki?
-
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
ha, tudi mene je to motilo. Ko svežemu zelju dodamo sol v bistvu povzročimo izhajanje vode iz listov zelja.
Pomiril sem se, ko sem povsod prebral, da mlečno kislinske bakterije nastajajo kljub soli.
Poleg tega sol prepreči nastanek škodljivih bakterij, kar prepreči, da bi se zelje pokvarilo. Torej ne škodi koristnim mikroorganizmom. V procesu fermentacije pa nastajajo različne spojine, ki pa so vse koristne.
Sicer je res, da je zeljnica potem slana,( predvsem sicer kisla) ampak nekako v 1 dl tekočine je maksimalno 2g soli.
Ko dam vse sestavine skupaj in potem gojim dalje in redčim postane vsebnost precej zanemarljiva. Več vrst soli je že naravno prisotno v zemlji , tako da se mi zdi, da to ( nekaj kuhinjske soli-NaCl) ni problem.
Aja, da ne pozabim, umetna gnojila so v bistvu soli, samo v tem primeru dodajamo zemlji kilograme ( tone) soli.
Vedeti je treba, da rastline sprejemajo hranila (N, P, K, Mg, Ca, S, Na, Mn, B, Zn idr.) s koreninami, in sicer v obliki soli, raztopljenih v talni raztopini.
Torej v NPK vreči 40 kg je cca 40 kg SOLI. In sicer je sestava približno taka:
N- dušikove soli (natrijev nitrat (NaNO3), kalijev nitrat (KNO3), kalcijev nitrat (Ca(NO3)2), amonijevsulfat ((NH4)2SO4), amonijevnitrat (NH4NO3) in amonijevklorid (NH4Cl)).
P-Fosforna (fosfatna) gnojila, ki vsebujejo natrijeve in kalcijeve soli fosforjeve kisline (H3PO4): Ca(H2PO4)2 + CaSO4.
K-kalijev sulfat ( sol) (K2SO4) , kalijev klorid ( je tudi sol)(KCl)
Ker so: nitrati, sulfati, kloridi,.. v bistvu SOLI.
Kuhinjska sol je NaCl (natrijev klorid)
Pomiril sem se, ko sem povsod prebral, da mlečno kislinske bakterije nastajajo kljub soli.
Poleg tega sol prepreči nastanek škodljivih bakterij, kar prepreči, da bi se zelje pokvarilo. Torej ne škodi koristnim mikroorganizmom. V procesu fermentacije pa nastajajo različne spojine, ki pa so vse koristne.
Sicer je res, da je zeljnica potem slana,( predvsem sicer kisla) ampak nekako v 1 dl tekočine je maksimalno 2g soli.
Ko dam vse sestavine skupaj in potem gojim dalje in redčim postane vsebnost precej zanemarljiva. Več vrst soli je že naravno prisotno v zemlji , tako da se mi zdi, da to ( nekaj kuhinjske soli-NaCl) ni problem.
Aja, da ne pozabim, umetna gnojila so v bistvu soli, samo v tem primeru dodajamo zemlji kilograme ( tone) soli.
Vedeti je treba, da rastline sprejemajo hranila (N, P, K, Mg, Ca, S, Na, Mn, B, Zn idr.) s koreninami, in sicer v obliki soli, raztopljenih v talni raztopini.
Torej v NPK vreči 40 kg je cca 40 kg SOLI. In sicer je sestava približno taka:
N- dušikove soli (natrijev nitrat (NaNO3), kalijev nitrat (KNO3), kalcijev nitrat (Ca(NO3)2), amonijevsulfat ((NH4)2SO4), amonijevnitrat (NH4NO3) in amonijevklorid (NH4Cl)).
P-Fosforna (fosfatna) gnojila, ki vsebujejo natrijeve in kalcijeve soli fosforjeve kisline (H3PO4): Ca(H2PO4)2 + CaSO4.
K-kalijev sulfat ( sol) (K2SO4) , kalijev klorid ( je tudi sol)(KCl)
Ker so: nitrati, sulfati, kloridi,.. v bistvu SOLI.
Kuhinjska sol je NaCl (natrijev klorid)
-
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Hvala!
Je pa zanimiva alternativa kisanje zelja brez soli, saj včasih so tako kisali, sem tudi sam probal in deluje.
Bistvo je v temu, da zelje samo po sebi vsebuje veliko laktobacilov.
Trenutno namakam zeljnati rejuvelac = 3 enote narezanega in zmečkanega zelja in 1 enota vode v zaprtem kozarcu.
Rezultat po nekaj dneh bo tekočina bogata z laktobacili.
Je pa zanimiva alternativa kisanje zelja brez soli, saj včasih so tako kisali, sem tudi sam probal in deluje.
Bistvo je v temu, da zelje samo po sebi vsebuje veliko laktobacilov.
Trenutno namakam zeljnati rejuvelac = 3 enote narezanega in zmečkanega zelja in 1 enota vode v zaprtem kozarcu.
Rezultat po nekaj dneh bo tekočina bogata z laktobacili.
-
- Prispevkov: 654
- Pridružen: Po Jun 10, 2013 2:00 am
Razmišljam o nakupu tegale pripravka: http://www.homeogarden.com/Product/Details/organsko-sozitje-8
Ga je mogoče že kdo uporabil in lahko poroča o izkušnjah?
Ga je mogoče že kdo uporabil in lahko poroča o izkušnjah?
-
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Razvila se je debata o zeolitu.
Prispevke sem premaknil v ustrezno temo - TUKAJ.
Prispevke sem premaknil v ustrezno temo - TUKAJ.
-
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Danes je bil mikrobiološki dan. 
Z namenom setve na način, kjer ne bom umikal zastirke (preverjeno deluje, da zastirko umaknemo, da se zemlja segreje) sem zastirko pustil na gredi in v njo vmešal otrobe, bokashi posip, vermikompost, listavko ter zalil z BIM koncentratom.
Sedaj je pokrito s tunelom, v dneh dneh pričakujem veliko aktivnost in zvišanje temperature.
Namen je preperelo listno zastirko spremeniti v substrat kamor bom lahko sejal seme, upam, da rata.


Z namenom setve na način, kjer ne bom umikal zastirke (preverjeno deluje, da zastirko umaknemo, da se zemlja segreje) sem zastirko pustil na gredi in v njo vmešal otrobe, bokashi posip, vermikompost, listavko ter zalil z BIM koncentratom.
Sedaj je pokrito s tunelom, v dneh dneh pričakujem veliko aktivnost in zvišanje temperature.
Namen je preperelo listno zastirko spremeniti v substrat kamor bom lahko sejal seme, upam, da rata.

-
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Današnje poročilo na zgoraj omenjeni poizkus.
Listje in celotna mešanica so se sprijeli v kompaktno snov, ki je zelo topla.
Če jo pomanem v roki razpade narazen.
Listje je za zdaj seveda ostalo nespremenjeno.
Zanimivost - tudi zemlja pod 10cm plastjo te snovi je topla!
Kot kaže je aktivnost na vrhuncu.
Poizkusno sem pod plast te aktivne snovi vtaknil tri namočena semena boba tik pred klitjem, če bodo lepo kalila in se kalček ne bo poškodoval bom 5. marca veselo sejal bob in blitvo.
Listje in celotna mešanica so se sprijeli v kompaktno snov, ki je zelo topla.
Če jo pomanem v roki razpade narazen.
Listje je za zdaj seveda ostalo nespremenjeno.
Zanimivost - tudi zemlja pod 10cm plastjo te snovi je topla!
Kot kaže je aktivnost na vrhuncu.
Poizkusno sem pod plast te aktivne snovi vtaknil tri namočena semena boba tik pred klitjem, če bodo lepo kalila in se kalček ne bo poškodoval bom 5. marca veselo sejal bob in blitvo.
-
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Pa še nova greda, nov poizkus.
Z grede smo umaknili zastirko in popleli.
Tam, kjer smo konec poletja sejali zeleno gnojilo (ajdo in sojo), je bilo zelo malo pleveli, zemlja pa bistveno bolj rahla kot na delu, kjer je bilo čez zimo samo delno zastrto z ostankom poletne zastirke.
Po opravljeni manikuri smo s pomočjo domačega BIM okužili otrobe, ki smo jih potem na približno 6 kvadratnih metrih vmešali v zgornjo plast zemlje.
Suhih otrobov je bilo za eno samokolnico, navlažil pa sem z 13L vode v katero sem vmešal 4 žlice koncentrata BIM na osnovi komposta.
Greda bo služila za prvi posevek solatne mešanice, kasneje za paradižnike, paprike, melancane.
video: http://tinyurl.com/pun9p84
enakomeren posip okuženih otrobov

otrobi vdelani v zgornjo plast zemlje - mikrobi so tok veseli, da kr po luftu skačejo

Z grede smo umaknili zastirko in popleli.
Tam, kjer smo konec poletja sejali zeleno gnojilo (ajdo in sojo), je bilo zelo malo pleveli, zemlja pa bistveno bolj rahla kot na delu, kjer je bilo čez zimo samo delno zastrto z ostankom poletne zastirke.
Po opravljeni manikuri smo s pomočjo domačega BIM okužili otrobe, ki smo jih potem na približno 6 kvadratnih metrih vmešali v zgornjo plast zemlje.
Suhih otrobov je bilo za eno samokolnico, navlažil pa sem z 13L vode v katero sem vmešal 4 žlice koncentrata BIM na osnovi komposta.
Greda bo služila za prvi posevek solatne mešanice, kasneje za paradižnike, paprike, melancane.
video: http://tinyurl.com/pun9p84
enakomeren posip okuženih otrobov

otrobi vdelani v zgornjo plast zemlje - mikrobi so tok veseli, da kr po luftu skačejo
