Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Samoizdelava rastlinjaka
To se ti bo podrlo ko keks pozimi, sploh če si v kakšnem kraju, kjer je ogromno snega... Kritična točka je V, razen, tako kot si narisal, če si misliš razbremenjevat streho tako, da si mečeš sneg v notranjost rastlinjaka...
Fora rastlinjaka je, da si obdržuješ temperaturo pozimi, ti pa ga boš hladil (če boš odprl folijo in pustil da sneg pade v rastlinjak in nazaj zaprl (pazi, sneg ima temperaturo okrog nič in ohlaja ozračje ko se tali))...
Razlika med tvojim in med tistim, ki ga ima nekdo, je ravno v tem, da ima on enojnega, in mu na obeh straneh lahko sneg polzi, pri tebi bo pa to rešeno na nek, meni čuden, način.
Fora rastlinjaka je, da si obdržuješ temperaturo pozimi, ti pa ga boš hladil (če boš odprl folijo in pustil da sneg pade v rastlinjak in nazaj zaprl (pazi, sneg ima temperaturo okrog nič in ohlaja ozračje ko se tali))...
Razlika med tvojim in med tistim, ki ga ima nekdo, je ravno v tem, da ima on enojnega, in mu na obeh straneh lahko sneg polzi, pri tebi bo pa to rešeno na nek, meni čuden, način.
Sj to še ni končna rešitev. V tej smeri sma z očetom zdaj razmišlala. To so zaenkrat šele zgodne skice. Sma tudi razmišlala v smeri železne konstrukcije vendar se še nisma odločila.
Za zimo ne rabim rastlinjaka tako da je lahko sneg v njem. Meni se gre bolju da lahko vse kontroliram spomladi in da imam spomladi boljše pogoje za rast. Isti princip kot industriski tuneli._________________LP seba993
Za zimo ne rabim rastlinjaka tako da je lahko sneg v njem. Meni se gre bolju da lahko vse kontroliram spomladi in da imam spomladi boljše pogoje za rast. Isti princip kot industriski tuneli._________________LP seba993
Seba ima že uredu zamisel, vendar ima ta eno, dve, oziroma več pomanjkljivosti (po mojem mnenju)
Prva težava je pravočasno razpetje folije. V rastlinjaku boš imel jeseni še kakšno solato ali kar koli in boš želel za še kakšen dan podaljšati toplo klimo. (recimo) Vreme te lahko preseneti in čez noč nasmeti za vzorec snega. Če imaš na rastlinjaku samo 5cm snega, folije ne boš zlahka razpel. Imaš takoj težavico, ker boš tvegal in čakal na kakšen sončen dan, da sneg stopi. Konstrukcija se od nekaj cm snega ne bo podrla (brez skrbi), lahko pa ti vreme zagode in v naslednjih dneh nameni novo pošiljko. V hiši nastane panika in sledi akcijsko reševanje problema. V skrajnem primeru je tudi to sprejemljivo, a realnost življenja je pogosto zelo nepredvidljiva. Lahko, da boš v tistih dneh odsoten, z gripo, zlomljeno roko ..... Kaj pa tedaj?
Nadalje. Recimo, da ti zamisel dobro funkcionira v zimskem času, a temu obdobju sledi čas približevanja pomladi. Ne vem kako je pri vas, toda tu pri nas je spomladanski jugo včasih prav orkanski. Če je na bizeljskem podobno, potem bo lahko panika, .... hočem reči rastlinjak ali pa vsaj folija na sosedovem sadovnjaku (na primer)
Čez čas si boste doma zaželeli motovilca in kakšnih radičev v zimskem času, če že pri hiši stoji rastlinjak. Ponovno dilema. Tvegati ali ne in prav gotovo bi se našlo še več potencialnih nevarnosti.
Moram pa povedati, da ima takšen rastlinjak tudi prednosti (prijaznejši tloris za obdelovanje, hkrati z večjo površino-> večjim volumnom zraka-> bolj stabilna klima in prijetnejše delo).
Jaz osebno bi brezpogojno postavljal enoladijski sistem. (eno sleme) Vreme je nepredvidljivo, finančni in izvedbeni resursi na tvoji strani pa zelo verjetno omejeni.
Nekje sem že zapisal. Težko je postavljati rastlinjak, težje ga je obnavljati oziroma popravljati, preklemansko neprijetno pa je podrtijo pospravljati.
Videl preveč podrtih objektov, zlasti velikih zato bi ti rekel RAJE NE. Namreč male "kujavnike" se hitro popedena, za večje je sicer potrebnega več angažmaja, v vsakem primeru pa je silno zoprno..... tebi, sosedom pa v užitek. Saj veš kako te stvari stojijo, kaj ne?
Prva težava je pravočasno razpetje folije. V rastlinjaku boš imel jeseni še kakšno solato ali kar koli in boš želel za še kakšen dan podaljšati toplo klimo. (recimo) Vreme te lahko preseneti in čez noč nasmeti za vzorec snega. Če imaš na rastlinjaku samo 5cm snega, folije ne boš zlahka razpel. Imaš takoj težavico, ker boš tvegal in čakal na kakšen sončen dan, da sneg stopi. Konstrukcija se od nekaj cm snega ne bo podrla (brez skrbi), lahko pa ti vreme zagode in v naslednjih dneh nameni novo pošiljko. V hiši nastane panika in sledi akcijsko reševanje problema. V skrajnem primeru je tudi to sprejemljivo, a realnost življenja je pogosto zelo nepredvidljiva. Lahko, da boš v tistih dneh odsoten, z gripo, zlomljeno roko ..... Kaj pa tedaj?
Nadalje. Recimo, da ti zamisel dobro funkcionira v zimskem času, a temu obdobju sledi čas približevanja pomladi. Ne vem kako je pri vas, toda tu pri nas je spomladanski jugo včasih prav orkanski. Če je na bizeljskem podobno, potem bo lahko panika, .... hočem reči rastlinjak ali pa vsaj folija na sosedovem sadovnjaku (na primer)
Čez čas si boste doma zaželeli motovilca in kakšnih radičev v zimskem času, če že pri hiši stoji rastlinjak. Ponovno dilema. Tvegati ali ne in prav gotovo bi se našlo še več potencialnih nevarnosti.
Moram pa povedati, da ima takšen rastlinjak tudi prednosti (prijaznejši tloris za obdelovanje, hkrati z večjo površino-> večjim volumnom zraka-> bolj stabilna klima in prijetnejše delo).
Jaz osebno bi brezpogojno postavljal enoladijski sistem. (eno sleme) Vreme je nepredvidljivo, finančni in izvedbeni resursi na tvoji strani pa zelo verjetno omejeni.
Nekje sem že zapisal. Težko je postavljati rastlinjak, težje ga je obnavljati oziroma popravljati, preklemansko neprijetno pa je podrtijo pospravljati.
Videl preveč podrtih objektov, zlasti velikih zato bi ti rekel RAJE NE. Namreč male "kujavnike" se hitro popedena, za večje je sicer potrebnega več angažmaja, v vsakem primeru pa je silno zoprno..... tebi, sosedom pa v užitek. Saj veš kako te stvari stojijo, kaj ne?
Sprva majhno pojasnilce mojemu prejšnjemu prispevku. Težava z vetrom nastopi, ko je folija razpeta in v tvojem primeru bi bila v vmesnem prostoru, to je po celi dolžini kjer bosta "združeni" dve konstrukciji.(tvoja prva skica, razlog pa je sneg, ki bo tako nemoteno drsel iz strehe v notranjost rastlinjaka) Če izhajamo iz dolžine, katero si si zamislil je to VELIKO nevpete folije in posledično IZJEMNO VELIKO vstopnega prostora za veter. Sile vetra pa si ne želiš izkusiti na čemurkoli svojem. To trdim, ker stvari poznam. V kritičnih trenutkih boš skušal "reševati" a vedi, da so tvoje telesne sposobnosti ničelne v primerjavi s silo narave. Dejansko ne boš reševal, ampak zgolj nosil na prodaj svojo glavo. Ko je "akcija nesreče" se ne trga folija (če je le prava UV stabilizirana in močnejša kakor mora biti za rastlinjake), temveč lomi in trga konstrukcijo, ....bejž stran.
Iz ljubega miru, predvsem pa dolgoročne varnosti bi se sam odločil za enojni rastlinjak.
Še enkrat, so izvedljivi večladijski sistemi (združeni rastlinjaki), imajo kar nekaj prednosti napram enoladijskim, vendar pa so za vzdrževanje mnogo zahtevnejši.
Seba, namen ki ga imate z rastlinjakom boste z lahkoto dosegli z enojnim, poleg tega pa ti bo mnogo sitnosti prihranjenih.
Enoladijski sistem= klasična konstrukcija z enim slemenom
Več ladijski sistem= združene konstrukcije z več vzporednimi slemeni (pri nas so takšni rastlinjaki redki, so pa tako grajene kakšne starejše tovarne; na primer če se pelješ po stari cesti v Kranj so pred Kranjem, ko se spustiš po klancu navzdol lepi primeri)
Danilova pripomba je na mestu in aktualna v trenutku, ko nastopi prva zima. Takrat se pričnejo rojevati zamisli in želje in fino je, če je to možno uresničiti. To sem nekako tudi že omenil zgoraj.
Valovitke. Verjetno OK, a ne poznam zadevščine.
Dimenzije rastlinjaka. Seveda, tu nastopi razkorak med izvedbenimi možnostmi in idejami, v nadaljevanju pa se v primeru realizacije prične izkazovati katere rešitve so ugodne in katere neugodne.
Nekaj dejstev, ki bi jih jaz izpostavil:
-absolutno stojna višina po celotni površini rastlinjaka; ne pozabi na detajl ob stranicah, če bodo kakorkoli nagnjene
-možnost prezračevanja naj bo maksimalna; odpiranje na stranicah čim višje - idealno je do kapa (do vrha stranice); odpiranje zgolj pol metra je "adijo pamet" in vam bo po dveh letih j...(cenzura)...nja med poletno vročino pričel izpadati jermen.
-po navadi ljudje uredijo nekakšne gredice in zelo fino je, če lahko na te gredice dostopaš iz vseh strani, tudi ob stranicah. Zelo rado se ubere rešitev "se bomo že malce stegnili", rezultat pa je plevel, ki ga ne moreš pleti, rezultat je oddaljena vrsta paradižnika, ki ga težje neguješ ....
Seba, niste pa razmišljali o kovinski konstrukciji? Tankostenske cevi, loki zarundani, nekaj varjenja ....
Veš, so kovinske cevi mnogo bolj prijazne do folije kakor les.
V vsakem primeru bo zelo dobro, da si ogledaš kakšen večji rastlinjak v bližini in osnovne rešitve konstrukcije kopiraš. Predvsem mislim na statiko.
Naklon strehe, hja, nekaj že. Na pamet, če pravim kakšnih 30° bi moralo zadostovati. Pa seveda folija naj bo lepo napeta in konstrukcija na strešnem delu brez izstopajočih vzdolžnih povezav.
Iz ljubega miru, predvsem pa dolgoročne varnosti bi se sam odločil za enojni rastlinjak.
Še enkrat, so izvedljivi večladijski sistemi (združeni rastlinjaki), imajo kar nekaj prednosti napram enoladijskim, vendar pa so za vzdrževanje mnogo zahtevnejši.
Seba, namen ki ga imate z rastlinjakom boste z lahkoto dosegli z enojnim, poleg tega pa ti bo mnogo sitnosti prihranjenih.
Enoladijski sistem= klasična konstrukcija z enim slemenom
Več ladijski sistem= združene konstrukcije z več vzporednimi slemeni (pri nas so takšni rastlinjaki redki, so pa tako grajene kakšne starejše tovarne; na primer če se pelješ po stari cesti v Kranj so pred Kranjem, ko se spustiš po klancu navzdol lepi primeri)
Danilova pripomba je na mestu in aktualna v trenutku, ko nastopi prva zima. Takrat se pričnejo rojevati zamisli in želje in fino je, če je to možno uresničiti. To sem nekako tudi že omenil zgoraj.
Valovitke. Verjetno OK, a ne poznam zadevščine.
Dimenzije rastlinjaka. Seveda, tu nastopi razkorak med izvedbenimi možnostmi in idejami, v nadaljevanju pa se v primeru realizacije prične izkazovati katere rešitve so ugodne in katere neugodne.
Nekaj dejstev, ki bi jih jaz izpostavil:
-absolutno stojna višina po celotni površini rastlinjaka; ne pozabi na detajl ob stranicah, če bodo kakorkoli nagnjene
-možnost prezračevanja naj bo maksimalna; odpiranje na stranicah čim višje - idealno je do kapa (do vrha stranice); odpiranje zgolj pol metra je "adijo pamet" in vam bo po dveh letih j...(cenzura)...nja med poletno vročino pričel izpadati jermen.
-po navadi ljudje uredijo nekakšne gredice in zelo fino je, če lahko na te gredice dostopaš iz vseh strani, tudi ob stranicah. Zelo rado se ubere rešitev "se bomo že malce stegnili", rezultat pa je plevel, ki ga ne moreš pleti, rezultat je oddaljena vrsta paradižnika, ki ga težje neguješ ....
Seba, niste pa razmišljali o kovinski konstrukciji? Tankostenske cevi, loki zarundani, nekaj varjenja ....
Veš, so kovinske cevi mnogo bolj prijazne do folije kakor les.
V vsakem primeru bo zelo dobro, da si ogledaš kakšen večji rastlinjak v bližini in osnovne rešitve konstrukcije kopiraš. Predvsem mislim na statiko.
Naklon strehe, hja, nekaj že. Na pamet, če pravim kakšnih 30° bi moralo zadostovati. Pa seveda folija naj bo lepo napeta in konstrukcija na strešnem delu brez izstopajočih vzdolžnih povezav.
Smo razmišlali o kovinski konstrukciji oz. pocinkati da ni problema z rjo. Nad tanko stenskimi železnimi cevmi nisem najbolj naudušen saj imamo doma nekaj tankostenskid pohištvenih cevi in jih zvijem naroke če hočem. Bom si pa tut na šoli (Grm NM) mal pogledal kako so Schwarzmann-i skup dani. Seveda pa bo rastlinjak visok vsaj 2m da lahko normalno hodiš čez njega.
Sj druga kot solato in zelje nemorem imeti pozimi. Tega pa ima pri stari mami cel tunel tako da moram veliko solate pofutrati živalim ker je ne pojemo dovolj hitro._________________LP seba993
Danilo je napisal/a: |
Seba in ostali, ki si omišljate rastlinjake. Pri izvedbi izdelave ali nakupa računajte tudi na zimsko uporabo, saj je res krasno, ko imaš praktično celo leto svežo zelenjavo. Lep pozdrav Danilo |
Sj druga kot solato in zelje nemorem imeti pozimi. Tega pa ima pri stari mami cel tunel tako da moram veliko solate pofutrati živalim ker je ne pojemo dovolj hitro._________________LP seba993
seba993 je napisal/a: |
Nad tanko stenskimi železnimi cevmi nisem najbolj naudušen saj imamo doma nekaj tankostenskid pohištvenih cevi in jih zvijem naroke če hočem. |
Ti si pa hujši kot Peter Klepec - cevi o katerih ti govoriš so verjetno "neka jajca" s katerimi nas res osrečijo trgovci in proizvajalci. Ponavadi kakšna zrolana pločevina, ali celo plastika; vsem pa je skupno, da so predvidene za res male obremenitve. En primer so recimo ti poceni manjši in mini rastlinjaki.
Pri teh ceveh je poudarek na ceni .
Konstrukcijske, tankostenske jeklene, praviloma brezšivne cevi pa so izredno čvrste; in so bistveno lažje od debelostenskih, z samo nekaj manj nosilnosti.
LP_________________mfranc
-
- Prispevkov: 4
- Pridružen: Ne Jun 01, 2014 2:00 am
Lepo vi to ustvarjate. Že kako leto dni premišljujem da odstranim dva lesena rastlinjaka oba mere 6x10m in si postavim nekaj večjega. Če gledam novi rastlinjak 10x12 m me z postavitvijo pride 4800 eur. Če bi ga pa probal postaviti sam doma, bi pa verjetno za tak rastlinjak rabil precej dela, čeprav bi me prišlo malo cenej._________________Pridelava zelenjave