Stran 7 od 50
Objavljeno: To Dec 17, 2013 10:37 am
Napisal/-a brbr
Pri meni je bil Telefon do zdaj vedno zdrav (brez stanovalcev). Edina težava je pri meni, ker se spomladi težko brzdam in sem ga že dvakrat prezgodaj sejala... Če pa kasneje prazna mesta dosejem, se mi zdi, da ne kali tako dobro ali pa so starejše rastline že prevelike in mlade zatrejo v rasti.
Drugo leto bom vsekakor vmes ponovno sejala gorjušičo, ker mu očitno zelo godi. Poleg tega je dobra za tla in za čebeljo pašo.
Aha, pa še to anekdoto povem: ker ne maram plastičnih mrež, katere je skoraj nemogoče lepo razviti in potem posraviti in shraniti za naslednje leto, sem eno sezono za oporo uporabila plastificirano žicno mrežo (tisto teleno za ograjevanje gredic, vrtov...). Grah se je lepo vzpenjal, a je bil na pogled nekam čuden... Potem pa sem en dan prišla na vrt in preplašila jato vrabčkov, ki so lepo sedeli na mreži in se mastili z nežnimi grahovimi vršički. Tisto sezono tudi ni bilo pridelka 
- vrabci pa so bili lepo rejeni._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: To Dec 17, 2013 11:22 am
Napisal/-a muha
Huh, vrabci, mreža in grah - kdo bi si mislil 
.
Objavljeno: Po Feb 17, 2014 3:17 pm
Napisal/-a Aye-Aye
V skrbništvo nudim tudi različne sorte graha, predvsem starih sort po francosko mangetout (vse za pojest) :
tom thumb (grmičast, nizek ne rabi opore, za stročje in zrnje, stara sorta) 30 cm
violet sugar (ruski, vijolčasti stroki za zrnje) 0,7 m
golden pea (stara sorta za stročje in zrnje tudi suho) 1,5 m
ezeta's purple podded (stara vijolična sorta za stročje in zrnje tudi suho) 1,5 -1,8m
margaret McKees's baking pea (stara sorta zelo lepimi cvetovi, uporaben namesto fižola v receptih za pečenje) 0,7 m
zuccola (Zelo sladek za stročje poln) 60 cm
corne de belier (stara francoska sorta pred 1860, dober za stročje popražen, dušen ) 1,5 m
bijou (stara francoska sorta, zelo veliki stroki, dober za stročje popražen, dušen ) 1,5 m
carouby de maussane (še ena stara francoska sorta za stročje in suho zrnje) 0,75 m
bijou
Nazadnje urejal/a Aye-Aye 17 Feb 2014 18:50; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Po Feb 17, 2014 3:31 pm
Napisal/-a bobolino
je kateri od teh visok? Imaš pa odlično izbiro!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Po Feb 17, 2014 8:02 pm
Napisal/-a Aye-Aye
Sem pripisala zraven velikost. Drugače pa imam zate enega res visokega (mushy pea). 
Objavljeno: Po Feb 17, 2014 8:19 pm
Napisal/-a bobolino
odkar sem pridobila pri mami nekaj obdelovalne zemlje, z veseljem sprejemam v varstvo te dolgine stročnate!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Po Feb 17, 2014 8:22 pm
Napisal/-a juglans
A-A; te verjetno gnjavim, pa kljub vsemu. Si morebiti pri kateri od omenjenih sort opazila, da bi bil kaj bolj vzdržen v vročih pogojih.
Pri nas je spomlad kar hitro topla, mlado poletje pa praviloma suho in tako grah nekako ne uspe dorasti in kaj prida cveteti, kaj šele obroditi. Zato ga ne sadimo več ampak kupujemo v konzervah, kar pa mi ne diši pretirano.
Iščem kakšno sorto, ki bi uspevala na našem koncu.
Objavljeno: Po Feb 17, 2014 10:41 pm
Napisal/-a Aye-Aye
bobolino, se zmeniva na zs 
juglans, prav nič me ne gnajviš, ti z veseljem odgovorim. Tudi pri meni ni zadosti vode, saj sem bolj na kamnu, tako da pri meni grah pač prej neha delat. Zanimivo mi je lani delal violet sugar, saj je zelo kasno kalil, (estonska semena), tako da je praktično delal v največji vročini in suši. Tudi turški rdeči je delal kar dobro. Nisem pa še sprobala toma thumba, bi znal lepo rodit, saj je zelo hiter, navajajo 55 dni. Tudi ostale sorte, ki nimajo toliko sladkorja imajo več škroba bi znale lepo delat.
Objavljeno: To Feb 18, 2014 1:14 am
Napisal/-a juglans
Hm, kaj naj rečem. Vedno mislim, da ste vsi ostali na boljšem in potem izvem da ne ..... no ja, saj bo bolje.
Skratka, ugibaš z rdečim turškim, ........ jaz bi kar poizkusil, če je še kakšen rejnik na voljo. Lahko še kateri po tvoji presoji, seveda neobvezno.
Omenjaš še sorte z več škroba, ki naj bi bile potencialno tolerantnejše. Kako pa to veš glede škroba/sladkorja. Se to kako opazi, zazna, ali je to pač podatek o sorti, ki je naveden? Je pri kuhanem kakšna razlika? Stroke se pa trga ko ........ so zrna na pol velikosti? Prej, kasneje? Nikoli še nisem imel stročjega graha. Analfabet sem, ja.
Sprašujem o škrobu tudi zaradi fižola. Je kaj takšnega značilno še za fižol?
Objavljeno: To Feb 18, 2014 9:29 am
Napisal/-a muha
juglans, kako je pri vas v jesenskih mesecih? Nekateri se pohvalijo tudi s setvijo junija/julija, ki potem obrodi septembra, ko ni več tako vroče. Klima pri meni temu ni ravno naklonjena.
