Stran 7 od 11

Objavljeno: Pe Feb 24, 2017 9:32 pm
Napisal/-a juglans
Potrjujem prošnjo. Eno korenino bi lepo prosil. Vzame tajana.

voluharje pa en klinc gleda

Objavljeno: Pe Feb 24, 2017 10:03 pm
Napisal/-a muha
juglans: zabeleženo .

Objavljeno: Pe Feb 24, 2017 10:12 pm
Napisal/-a juglans
Hvala. Smile

Objavljeno: Ne Mar 05, 2017 9:37 am
Napisal/-a muha
Ob inventuri sem našla v kleti še 3 male stekleničke tinkture, ki je bila izdelana novembra 2014. Naj jo zavržem, ali je še pogojno uporabna? Če je še uporabna, bi jo lahko prinesla na "kavico" s pripombo: ob izteku roka uporabe.

Sprašujem zato, ker sem dobila na internetu zelo različne podatke. Od tega, da je uporabna le eno leto, do ponudbe, kjer piše za trenutne dobave, da je rok uporabe najmanj do decembra 2018.

Objavljeno: Ne Mar 05, 2017 10:23 am
Napisal/-a figula
Na splošno imajo tinkture dolgo življenjsko dobo.

Nekatere tinkture postajajo močnejše z dolžino namakanja vsebine (npr. korenine slamnika 1 leto, ingver 6 mesecev, ....) in bi le-te po "farmacevtsko/komercialnih" pravilih postale neuporabne ravno takrat, ko so najbolj efektivne Confused
Dvakratno ali trikratno zaporedno namakanje vedno nove vsebine v isto alkoholno raztopino je eden od načinov, kako si pripraviti posebej močno tinkturo. Kako bi to šlo, če imamo v mislih kratke roke uporabnosti?

Sicer ne poznam točnih sestavin, ki jih alkohol potegne iz korenin ščetice, sem pa mnenja, da če so stekleničke dobro spravljene, je tinktura uporabna brezpogojno.

Objavljeno: Ne Mar 05, 2017 11:11 am
Napisal/-a muha
figula: nekaj podobnega se je meni motalo po glavi. Jaz sedajle taiste iz leta 2014 uporabljam za pomladansko očiščevalno kuro in če drugega ne, lahko potrdim, da delujejo blago odvajalno. S tem, da sem dozo povečala na 25 kapljic 3x dnevno (itak eni pišejo 3 kaplljice, drugi pa jedilno žlico. In pa, da moraš sprobat na sebi, koliko preneseš. Meni 25 kapljic nič ne škodi)

Prinesem na srečanje, uporaba "na lastno odgovornost" Wink Laughing .

Če kdo želi, lahko vnaprej rezerviram. Na voljo so 3 male stekleničke.

Objavljeno: Ne Mar 05, 2017 12:36 pm
Napisal/-a crtj
juglans je napisal/a:
Potrjujem prošnjo. Eno korenino bi lepo prosil. Vzame tajana.

voluharje pa en klinc gleda


Morda imam še kakšna semena... Ja, nekaj pa res imam, ostalo je bolj tako za vzorec, nabrano jeseni 2015. Da je lani še kalilo, vem na podlagi tega, da zdajle gledam rozete listov na tistem mestu. Kako bi šlo danes, pa ti poskusi. Prinesem na srečanje in prevzame Tajana zate. Pridružujem se lepim željam za voluharje.

Objavljeno: So Jun 03, 2017 10:09 pm
Napisal/-a crtj
"Naj omenim tu še neke rastline, ki daje čebelam veliko in dobre paše. Ta je: tkavska ščetica (Weberkarde.) Na šolskem vrtu sem imel letos polno gredico te rastline, ki ne ponuja le kmetu lopi dobiček, ampak tudi čebelarju. Ščeti so pričele konec junija cvesti in še zinerej cvettf. Od jutra do večera pa mergoli po njih vse poluo čebel, ki nabirajo mčd in obnožje. Ker ščetice jako dolgo cveto in o takem času ki po navadi druge paše ni, bilo bi za čebelarstvo jako važno, ko bi se ta rastlina tudi pri nas sadila. Na Štajarskem sem vidil cele njive ščetic, in neki gospod mi je pravil, da ima navado dati siromašnim ljudem njivo s to rastlino v skerb proti temu, da delita potem pridelek ter da sta vselej oba z dohodkom zadovoljna. Glavice se menda vselej lahko prodajo."

(nekaj iz leta 1877, tipkarske napake so najbrž napake pri skeniranju tiskovine)

"Die Weber-Karde wurde im 19. Jahrhundert aus Frankreich nach Deutschland importiert und großflächig kultiviert. Das letzte kommerzielle Anbaugebiet im deutschsprachigen Raum befand sich im österreichischen Mühlviertel; die dortige Kardengenossenschaft wurde 1955 aufgelöst." (Google kar tako)

Torej - ščetica je bila v 19. stoletju prinesena iz Francije v Nemčijo in gojena na velikih površinah. Zadnji primeri gojitve za prodajo v nemškem govornem prostoru so bili v gornjeavstrijski pokrajini Mühlviertel; tamkajšnja zadruga za ščetico je bila razpuščena leta 1955.

Glavice so se uporabljale, če prav berem, za česanje volne.

https://de.wikipedia.org/wiki/Weber-Karde

Objavljeno: So Jun 03, 2017 11:20 pm
Napisal/-a lpmami
crtj je napisal/a:
Glavice so se uporabljale, če prav berem, za česanje volne.

https://de.wikipedia.org/wiki/Weber-Karde
Bolj natančno, za kosmatenje volne._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Objavljeno: Če Nov 16, 2017 7:44 am
Napisal/-a muha
Zanimivost:
- prvič sem ščetico izkopala in namakala jeseni. Tinktura je dobila lepo rjavkasto barvo.
- drugič sem ščetico izkopala in namakala spomladi, tik pred pričetkom nove rasti. Tinktura ima "steklenično zeleno" barvo in drugačen, malenkost trpek, priokus Surprised .

Kakšne barve je pri tistih, katerim sem poslala korenine iz istega izkopa?