Objavljeno: Pe Jul 22, 2016 2:07 pm
Stran 8 od 8
Objavljeno: Pe Jul 22, 2016 5:24 pm
Zuf saj ti vse poka od zdravja. Kar tako lepo ti naj še naprej raste
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Objavljeno: So Jul 23, 2016 2:10 am
Hvala cinija! Saj paradižniki so pred tednom dobivali prve znake rje na listih in steblu, čisto malo.
Smo pa ukrepali in najprej poškropili s česnom, potem pa še z mešanico neema, sirotke in česna.
Za zdaj kaže zelo vredu, slike so od včeraj.
Bomo videli kako dolgo bodo zdržali, upam, da čim dlje, da dozori to, kar nam sedaj dela lušte!!!
Smo pa ukrepali in najprej poškropili s česnom, potem pa še z mešanico neema, sirotke in česna.
Za zdaj kaže zelo vredu, slike so od včeraj.
Bomo videli kako dolgo bodo zdržali, upam, da čim dlje, da dozori to, kar nam sedaj dela lušte!!!
Objavljeno: So Jul 23, 2016 5:25 am
| Aye-Aye je napisal/a: |
| Sem naredila v jeseni zastirko iz listja in slame brez gnoja, čeprav sem uporabila tudi razredčen urin. Zgleda preveč listja, se ni najbolje predelalo. |
Ja, gozd si vzame čas, da naredi humusno plast na prvotnih tleh.
Sicer lahko pospešimo razkroj listja, ampak vseeno sem velik zagovornik, da na prvotna tla dam dobro staran gnoj ali pa kompost.
Povrh pa kar pride, seno, listje, slama, ni toliko važno.
Humusna plast je res izjemnega pomena pri takšnemu načinu vrtnarjenja!
| Citiram: |
| Zemlja sicer spodaj rahla a mrzla in tudi ne preveč rodovitna. Vmes še vedno plevel, a vedno manj. |
Ja, tla pod listjem so dolgo hladna. Če je pokrito samo z listjem so tudi tla dosti bolj zbita in nezračna.
Jaz že zdaj premišljujem kam bo šel staran gnoj ter zrel in nezrel kompost.
Objavljeno: So Jul 23, 2016 5:27 am
Paradajzova gibanica, ki je zgoraj na sliki, bo v jeseni dobila čisto malo komposta, ker je že lepa plast humusa, vsaj 5 cm (večino sem ga "ustvaril" z dodajanjem komposta in staranega gnoja).
Letos spomladi je najstarejši del dopolnil 2 leti.
Sem jo namreč sproti podaljševal glede na material, ki sem ga imel na voljo.
Takole je šlo:
--- S E Z O N A 2014 ---
Zgodaj spomladi sem naredil korito 1.20x1.20m, napolnjeno s 60cm dobrot (ruša, gnoj, nezrel kompost, kompost, vermikompost).
Najprej sem si vzgojil sadike in marsikaj pustil, da je zraslo.
Poleg korita sem isto leto v začetku maja naredil novo gibanico.
Priprava nove gibanice na travniku spomladi se dobro obnese za zelenjavo, ki se seje/sadi kasneje in ki bolj na široko raste, zavzame prostor na tleh (buče, melone, bučke, lubenice, kumare).
Nasplošno pa ni omejitev katero zelenjavo bomo izbrali.
Spomladanske gibanice ponavadi naredim iz svežega travnatega odkosa in komposta.
Naj poudarim, da ne gre za fini tratni odkos! Gre namreč za sveže pokošen travnik, z raznolikimi rastlinami, večinoma so do kolen visoke in ne semenijo!
Konec aprila, začetek maja se mi zdi pravi moment, saj je travinje že dobro zraslo in je na voljo veliko materiala.
Na poljubno površino (travnik, obstoječ, zapleveljen vrt ipd.) položim svežo ali delno osušeno košnjo, sproti z grabljami tlačim in na koncu je 20-30 cm na debelo.
Opozorilo! - takšna gibanica je raj za polže in ostale prijatelje. Če imate probleme z njimi, to počnete na lastno odgovornost.
Pri spomladanski pripravi niste omejeni glede izbire organske snovi za gibanico.
Jaz uporabim material, ki je v izobilju, ostali material (listje, staran gnoj, nezrel kompost ipd.) sem namreč porabil že pri jesenski pripravi vrtov.
Spodaj na sliki lahko vidite, kako sem na travnik razprostrl svežo travo, ki sem jo pokosil nedaleč stran (na 1m2 površine gre zajeten kup, ki ga komaj vzamem v naročje).
Z grabljami enakomerno porazdelim in dobro potlačim, da se košnja posede in preplete.
Nato naredim vdolbine - umik trave, dokler ne pridem do prvotne površine, ki je ne rahljam.
Vdolbine zapolnim s kompostom, radodaren sem (nekaj prgišč v vdolbino z 10 cm premera in 20-30 cm globine). Kompost pri polnjenju dobro potlačim.
Največja vdolbina v urejanju je na sliki spodaj (50 cm premera), ostale manjše so že pripravljene.
Spodaj na sliki so štiri glavne vdolbine zapolnjene s kompostom za koruzo in melone.
Mini vdolbine so za nizek fižol, solato, kozmeje in še kaj.
Kompost dobro zalijem in nekaj dni počakam, da se malo uleže vse skupaj.
Nato sadim in sejem.
Pol pa itak raste! No ja, kozmej in fižola ni nikjer.
Na sliki spodaj vidite, da sem skozi sezono dodajal material (listje, travinje, seno) ob gibanico in s tem širil rob, kar oslabi vdor plevela na gredo.
Gibanico sem s travinjem tudi podaljšal, naložba za drugo leto.
Material sem dodajal tudi na gibanico, saj se je prvoten material posedel, začel trohneti in izgubljati pokrivne lastnosti.
Za orientacijo - ob koruzi desno so melone, ki so bile posejane v največjo kompostno vdolbino.
--- S E Z O N A 2015 ---
Sem se odločil, da bom gibanico obogatil, saj je mikroklima tukaj idealna za paradižnike.
Spomladi sem korito razdrl in vse skompostirane dobrote iz korita dal na gibanico, nekaj malega pa tudi na podaljšek iz prejšnje sezone.
Raje več na obstoječo površino, da se dobro obogati in rodi!
Vse skupaj sem pokril še z volno in zasadil.
Zasaditev je bila dokaj podobna, le da sem vključil še melancane in cinije.
S pridelki in okrasnim pridihom zadovoljen!
Nove zaloge za novo sezono! Sem začel poslušati samega sebe in že konec sezone začel z bogatenjem oz. pripravo za naslednjo leto.
Najprej kup travinja za podaljšanje gibanice septembra.
... in nato še kompost novembra... Vidi se, kako je volna "zdržala".
Nekaj fotk pogrešam in sicer kako sem kompost razprostrl po celi površini grede, nato dobro pokril z listjem (vključno s potkami na vsaki strani), za konec pa še črn filc širine 2m.
S filcem sem pokril, da ni listja odnašalo pa tudi svetloba ni prišla zraven, kar je zelo pomagalo, da niso na plano udarili jesenski pleveli.
Če bi dal več listja to ne bi bilo potrebno.
--- S E Z O N A 2016 ---
Takšen razgled ima gibanica januarja.
Brez predhodne meditacije nič ne zraste!
V začetku aprila sem odstranil filc, da je gibanico malo bolje namočilo.
Filc ukrade ogromno vlage! Kar je po eni strani dobro, da površina ni preveč namočena in hladna.
Ampak vseeno, uspeh te površine ni odvisen od filca, bolj pomembno vlogo igra ves material, ki se je na gibanici znašel.
Po ledenih možeh sem gibanico zasadil s paradižniki, solato, paprikami, na severnem robu s kumarami in melonami.
Kumare ob opori sem direktno sejal konec maja.
Kdaj veš, da je gibanica odlična?
Ko pri setvi ali sajenju ne potrebuješ dodatnega komposta, ampak je vse že tam in se je peklo preko zime!
Stanje 21. junija.
Takole oskubimo zunanje liste za v skledo.
En mesec kasneje (21. julij 2016).
Letos spomladi je najstarejši del dopolnil 2 leti.
Sem jo namreč sproti podaljševal glede na material, ki sem ga imel na voljo.
Takole je šlo:
--- S E Z O N A 2014 ---
Zgodaj spomladi sem naredil korito 1.20x1.20m, napolnjeno s 60cm dobrot (ruša, gnoj, nezrel kompost, kompost, vermikompost).
Najprej sem si vzgojil sadike in marsikaj pustil, da je zraslo.
Poleg korita sem isto leto v začetku maja naredil novo gibanico.
Priprava nove gibanice na travniku spomladi se dobro obnese za zelenjavo, ki se seje/sadi kasneje in ki bolj na široko raste, zavzame prostor na tleh (buče, melone, bučke, lubenice, kumare).
Nasplošno pa ni omejitev katero zelenjavo bomo izbrali.
Spomladanske gibanice ponavadi naredim iz svežega travnatega odkosa in komposta.
Naj poudarim, da ne gre za fini tratni odkos! Gre namreč za sveže pokošen travnik, z raznolikimi rastlinami, večinoma so do kolen visoke in ne semenijo!
Konec aprila, začetek maja se mi zdi pravi moment, saj je travinje že dobro zraslo in je na voljo veliko materiala.
Na poljubno površino (travnik, obstoječ, zapleveljen vrt ipd.) položim svežo ali delno osušeno košnjo, sproti z grabljami tlačim in na koncu je 20-30 cm na debelo.
Opozorilo! - takšna gibanica je raj za polže in ostale prijatelje. Če imate probleme z njimi, to počnete na lastno odgovornost.
Pri spomladanski pripravi niste omejeni glede izbire organske snovi za gibanico.
Jaz uporabim material, ki je v izobilju, ostali material (listje, staran gnoj, nezrel kompost ipd.) sem namreč porabil že pri jesenski pripravi vrtov.
Spodaj na sliki lahko vidite, kako sem na travnik razprostrl svežo travo, ki sem jo pokosil nedaleč stran (na 1m2 površine gre zajeten kup, ki ga komaj vzamem v naročje).
Z grabljami enakomerno porazdelim in dobro potlačim, da se košnja posede in preplete.
Nato naredim vdolbine - umik trave, dokler ne pridem do prvotne površine, ki je ne rahljam.
Vdolbine zapolnim s kompostom, radodaren sem (nekaj prgišč v vdolbino z 10 cm premera in 20-30 cm globine). Kompost pri polnjenju dobro potlačim.
Največja vdolbina v urejanju je na sliki spodaj (50 cm premera), ostale manjše so že pripravljene.
Spodaj na sliki so štiri glavne vdolbine zapolnjene s kompostom za koruzo in melone.
Mini vdolbine so za nizek fižol, solato, kozmeje in še kaj.
Kompost dobro zalijem in nekaj dni počakam, da se malo uleže vse skupaj.
Nato sadim in sejem.
Pol pa itak raste! No ja, kozmej in fižola ni nikjer.
Na sliki spodaj vidite, da sem skozi sezono dodajal material (listje, travinje, seno) ob gibanico in s tem širil rob, kar oslabi vdor plevela na gredo.
Gibanico sem s travinjem tudi podaljšal, naložba za drugo leto.
Material sem dodajal tudi na gibanico, saj se je prvoten material posedel, začel trohneti in izgubljati pokrivne lastnosti.
Za orientacijo - ob koruzi desno so melone, ki so bile posejane v največjo kompostno vdolbino.
--- S E Z O N A 2015 ---
Sem se odločil, da bom gibanico obogatil, saj je mikroklima tukaj idealna za paradižnike.
Spomladi sem korito razdrl in vse skompostirane dobrote iz korita dal na gibanico, nekaj malega pa tudi na podaljšek iz prejšnje sezone.
Raje več na obstoječo površino, da se dobro obogati in rodi!
Vse skupaj sem pokril še z volno in zasadil.
Zasaditev je bila dokaj podobna, le da sem vključil še melancane in cinije.
S pridelki in okrasnim pridihom zadovoljen!
Nove zaloge za novo sezono! Sem začel poslušati samega sebe in že konec sezone začel z bogatenjem oz. pripravo za naslednjo leto.
Najprej kup travinja za podaljšanje gibanice septembra.
... in nato še kompost novembra... Vidi se, kako je volna "zdržala".
Nekaj fotk pogrešam in sicer kako sem kompost razprostrl po celi površini grede, nato dobro pokril z listjem (vključno s potkami na vsaki strani), za konec pa še črn filc širine 2m.
S filcem sem pokril, da ni listja odnašalo pa tudi svetloba ni prišla zraven, kar je zelo pomagalo, da niso na plano udarili jesenski pleveli.
Če bi dal več listja to ne bi bilo potrebno.
--- S E Z O N A 2016 ---
Takšen razgled ima gibanica januarja.
Brez predhodne meditacije nič ne zraste!
V začetku aprila sem odstranil filc, da je gibanico malo bolje namočilo.
Filc ukrade ogromno vlage! Kar je po eni strani dobro, da površina ni preveč namočena in hladna.
Ampak vseeno, uspeh te površine ni odvisen od filca, bolj pomembno vlogo igra ves material, ki se je na gibanici znašel.
Po ledenih možeh sem gibanico zasadil s paradižniki, solato, paprikami, na severnem robu s kumarami in melonami.
Kumare ob opori sem direktno sejal konec maja.
Kdaj veš, da je gibanica odlična?
Ko pri setvi ali sajenju ne potrebuješ dodatnega komposta, ampak je vse že tam in se je peklo preko zime!
Stanje 21. junija.
Takole oskubimo zunanje liste za v skledo.
En mesec kasneje (21. julij 2016).
Objavljeno: Pe Jun 02, 2017 7:08 pm
21. Maj 2016
Bety11: Moj vrt je brez prekopavanja....
Od jeseni do splomladi sem kompostirala direktno na zemlji, kjer sem si določila, da bom imela zelenjavni vrt....Spomladi sem dala čez vse potem kartone in časopise, kompost, gnoj glist pa hlevski gnoj....vse skupaj pokrila s pokošeno travo in senom....
Tako zgleda vse skupaj:
Deske so za ločevanje gredic (postavljene dodatno na najlon, kar pa ni potrebno....je samo moj preizkus ...)
Na prostoru, kjer so gajbice (služijo kot strašilo pticam) sem vsadila stročni fižol in pokrila....ker ptiči so nori na mlade poganjke. )...To gredico sem naredila iz starega okvirja za vrata (štok)....V gredici je tudi ovčja volna
Tukaj sem vsadila bučke in pokrila najlonom da mi ptiči ne pozobajo (dodatno greje)
To pa je krompir.....pokrivam s slamo in senom.....Ko zraste, samo dodajam seno...(gredica ima tudi ovčjo volno)
Paprike.....na podoben način sem sadila tudi paradižnik...
Bety11: Moj vrt je brez prekopavanja....
Od jeseni do splomladi sem kompostirala direktno na zemlji, kjer sem si določila, da bom imela zelenjavni vrt....Spomladi sem dala čez vse potem kartone in časopise, kompost, gnoj glist pa hlevski gnoj....vse skupaj pokrila s pokošeno travo in senom....
Tako zgleda vse skupaj:
Deske so za ločevanje gredic (postavljene dodatno na najlon, kar pa ni potrebno....je samo moj preizkus ...)
Na prostoru, kjer so gajbice (služijo kot strašilo pticam) sem vsadila stročni fižol in pokrila....ker ptiči so nori na mlade poganjke. )...To gredico sem naredila iz starega okvirja za vrata (štok)....V gredici je tudi ovčja volna
Tukaj sem vsadila bučke in pokrila najlonom da mi ptiči ne pozobajo (dodatno greje)
To pa je krompir.....pokrivam s slamo in senom.....Ko zraste, samo dodajam seno...(gredica ima tudi ovčjo volno)
Paprike.....na podoben način sem sadila tudi paradižnik...
Objavljeno: Pe Jun 02, 2017 8:53 pm
Zuf slika z kozolcem i.n paradižnikom se me je nekam globoko dotaknila
Objavljeno: Pe Jun 02, 2017 11:06 pm
Me veseli, ker so tudi meni najljubše od vseh, kar jih imam.