Moj toscanec se z obilico cvetja ni ravno izkazal. Nič čudnega, presajen je bil v zelo uborno zemljo, ker sem mu edinole tam lahko zagotovila čimveč "zasebnosti". Za boljše počutje je povrh dobil precejšnjo porcijo komposta. Nekaj semem bo že, naslednje leto ponovim, če bo treba.
Muha, mislim, da bo semena vseeno dovolj. Saj kapusnic ne sejemo toliko kot solate...
Raštika je tudi več ali manj odcvetela. Je pa to ena visoka gospa . Tale moja je sicer poležena, a če bi vsa rastlina stala po konci, bi merila več kot 2m.
spodnji del, ki leži na zemlji
zgornji del
Semena bo kar nekaj. Ker mislim, da bi moralo biti seme kalivo vsaj dve leti, bi drugo leto semenila kakšno drugo kapusnico - verjetno zelje Zufovega strica ali pa brokoli._________________naredimo svet lepši
Prejšnji teden sem pobrala seme z glavnega cvetnega stebla raštike. Pladenj sem odložila na okensko polico in ga tam pozabila. Ko sem se včeraj vrnila s potepanja, me je pričakal dodobra očiščen pladenj. Kljunasti prijateljčki niso pustili niti ene kuglice. Tako se bomo morali zadovoljiti s semenom s stranskih poganjkov._________________naredimo svet lepši
Danes/jutri mislim posaditi rastline za pridelavo semen. Letos bom probala semeniti nekaj rastlin zelja Zufovega strica, čeprav imam na voljo le rastline, ki niso razvile poštene glave (smo jih pojedli, štori pa so potem propadli). rad bi semenila tudi rumeno kolerabo. Zdaj pa je tu dilema (ne vem, ali smo se že pogovarjali o tem...) ali se lahko rumena koleraba in zelje skrižata.
Katere kapusnice boste semenili ostali?_________________naredimo svet lepši
Moje Zufovo zelje že lepo cveti. Obstaja pa verjetnost, da se je malo skrižalo z ostalimi kapusnicami. Zufovo zelje je začelo cveteti malo kasneje kot ostale kapusnice (verjetno zato, ker sem ga presadila). Do takrat sem pustila ostale kapusnice cveteti. Ko je zelje odprlo prve cvetke, sem vsem drugim cvetje porezala, a so čebele še lep čas obletavale tudi cvetke porezanih stebel, ki sem jih dala na kompost..._________________naredimo svet lepši
Pozdravljeni, V Istri precej pozabljena kapusnica Broskve. Malo sem iskal po spletu in najbolj podobno, če ne enako krmnemu ohrovtu. Pripravljali smo jih tako: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/dobro-pocutje/recept/broskve-s-krompirjem/356369 Ali brez krompirja: https://narodni.net/istarska-broskva-padeli/ Nam je dobro uspeval celo zimo. Odličen za popestritev krompirja in tudi otroci so sprejeli, jim tekne. Pustili smo, da gre v seme in tega je kar precej. Za preizkus sem nakalil nekaj semen in je kaljivost nad 80% po 3 dneh. Zanima me kako dolgo se ohranijo semena? Jih je potrebno vsako leto puščati v cvet ali ostanejo nekaj let? Kako jih najbolje shraniti? A kdo, na splošno, semena hrani v skrinji? Imamo kje kakšno temo o hranjenju semen?
V članku je zapisano, da gre za Brossica napus v. naprobrassica. Mogoče kdo ve, kako se reče rastlini tu "gor" na celini? Je to naša koleraba ali kaj drugega?
Internet pravi, da se broskvi po slovensko reče tudi Švedska repa in da je križanec med repo in zeljem ?
Seme kolerabe, repe in zelja, kupljeno v trgovini, je meni kalilo še par let po preteku datuma, ki je bil napisan na vrečki. Če ga boš hranil na suhem, v tesno zaprti plastični vrečki in še to daš po možnosti v fascikel z žepki, večina semen krepko prekorači datume, ki jih je najti v uradnih razlagah.
Pri starih semenih pa je vseeno nujen kalilni preizkus pred nameravano setvijo na gredo ali njivo.
Dozdeva se mi, da smo o hranjenju in trajnosti semen že nekje pisali, a na hitro ne najdem.