Stran 8 od 18
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:50 am
Napisal/-a lemi1
Da prav imaš-
toplotno bolj nezahtevni sorti.
Hvala,bom prebrskal.Še dober mesec časa.
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 1:27 pm
Napisal/-a Bicikel
Me zelo zanima, če bo kaj uspeha. Malo poglej tudi odvisnost kostanja od sestave tal. Ne vem zakaj, ampak tukaj na Vrhniki ni nikjer kostanja. Malo stran, na primer Horjul in naprej proti Ljubljani pa lepo raste. Je pa tukaj nekje prehod iz apnenca v dolomit. AB bi mogoče bolj natančno vedel...
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 9:48 pm
Napisal/-a lemi1
Vsekakokor bom zasadil par sadik pa naj se zgodi kar se bo.
Če kostanj raste v apnencu potem ga bom verjetno imel veliko kajti pri meni je zemlja prav taka.
Upam lahko in pustim se tudi presenetiti.Saj smo vsi taki.Kajne?_________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:00 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Huh, za tale vrhniško-logaški konec res ne bi vedel iz glave, kako točno si sledijo kamninski skladi, lahko se pa pogleda na geološke karte.
Vsekakor pa zanimivo izhodišče, Bicikel. Tole bom pa šel malo pofirbcat, če najdem kakšne podatke, kakšna podlaga najbolj ustreza kostanju.
Sicer ga sam nimam namena saditi, ampak me pa res zanima.
Takole na hitro, če pomislim, lahko samo rečem, da tukaj v mojem koncu kostanj lepo raste in na kredno-jurskih apnencih, kot tudi nekoliko južneje na starejših ( paleozoiskih ) silikatnih kamninah.
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:05 pm
Napisal/-a lemi1
Na predlog znanca bom probal zasaditi ampak ne vem še katero sorto ,ker šele od kar sem na forumu vidim da jih je ogromno.
Kostanje imamo vsi radi je pa res da vse rabi čas in da čas ni naš zaveznik.
Delamo na dolgi rok in upamo._________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:12 pm
Napisal/-a Bicikel
Meni pa je zanimivo, če ne drugega, zakaj na nekaterih področjih ni kostanja. @AB, daj če se tu ljubi, naštudiraj tudi to in malo napiši sem.Nazadnje urejal/a Bicikel 27 Sep 2020 20:20; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:15 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Ti kar pogumno posadi, čimprej. Kostanj verjetno potrebuje nekaj let več kot npr. jablana, da resno obrodi.
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:23 pm
Napisal/-a lemi1
Neke velike študije si nebom mogel privoščit ampak kot vemo se skoraj vsaka rastlina ali celo tudi bitje prilagaja podnebju.
Pred leti me je prosil znanec naj mu za plačilo najema zemljišča iskopljem 15 luken za kostanj in nikoli nisem pomislil da nebi uspelo.
No ta zadeva je splavala po vodi ,ker potem se nisva zmenila za najem ,ker parcela ni imela poti ,da bi lahko oskrboval čebelnjak .No sedaj ko sem kupil kos zemlje vidim zakaj je hotel v Logatcu kostanj ,ker ga tu nimamo.
Jaz gledam to tudi skozi čebelje oči,ker imam nekaj čebelic ,ki mi bodo verjetno pomagale pri tem.@Bicikelj ,bodi brez skrbi,da nekaj časa bom posvetil študiji ,ki mi jo predlagaš.
Z veseljem sprejemam izziv. _________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!Nazadnje urejal/a lemi1 27 Sep 2020 20:26; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Ne Sep 27, 2020 10:25 pm
Napisal/-a lemi1
Andrej Banko Hvala na spodbudnih besedah.
Verjetno res potrebuje ampak trme mi ne manjka.
_________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!
Objavljeno: Po Sep 28, 2020 1:12 pm
Napisal/-a tinko
Ne vem, zakaj v Logatcu ne bi rastel. Mislim, da raste tam, kjer uspevata bukev in hrast. Rovte so na n.v. 700 m in kostanj uspeva. Sv. Trije kralji - Vrh nad Rovtami je 900 m in je kostanj še prisoten.
Sadike so relativno drage in nekam majhne. Pri meni je letos največji odganjek cepiča zrastel kar 2,5 m visoko. Jaz pa jih delim okoli za ceno stroškov cepilnega materiala. Tako, da jih tistih nekaj raje podarim kakemu dobremu prijatelju, kot da bi kasiral tisti evrček.
Pa še nekaj: Mogoče raste bolje, ker je podlaga izkopana v bližnji okolici.
Predlagam, da jeseni nakoplješ mlade rastline do debeline 2 cm, jih posadiš nekje na vrtu ali pa kar na stalno mesto, pomladi pa sam cepiš. Kar se ne prime, cepiš naslednje leto.
Meni nekateri zacvetijo že tisto leto na odganjku cepiča ali pa naslednje leto.