Objavljeno: Sr Jun 18, 2014 1:23 pm
O, kako je lep in košat! In kmalu bo zrel. 
Stran 72 od 158
Objavljeno: Sr Jun 18, 2014 2:42 pm
@mFranc
Objavljeno: Sr Jun 18, 2014 2:44 pm
Plamenka, malo je treba goljufat 
- sta dvojčka, drugače bi bilo bolj redko .
LP_________________mfranc
- sta dvojčka, drugače bi bilo bolj redko .LP_________________mfranc
Objavljeno: Sr Jun 18, 2014 7:32 pm
Brenčeči prijatelj opravlja pomembno delo na mojih Halblanger vulkančkih. 
Objavljeno: Sr Jun 18, 2014 7:42 pm
Trocki 
super fotke._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
super fotke._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.Objavljeno: Če Jun 19, 2014 2:08 am
Trocki, čestitke za potrpljenje. 
_________________S Spoštovanjem, LZ Janez L
...nor je tisti, ki ne poskusi in poskusiti, ni greh...
_________________S Spoštovanjem, LZ Janez L...nor je tisti, ki ne poskusi in poskusiti, ni greh...
Objavljeno: Če Jun 19, 2014 3:09 am
Pomlad počasi prehaja v poletje - s tem pa se nezadržno bliža tudi čas, ko bodo naši čiliji občutneje izpostavljeni škodljivcem (če že niso!) in nekaterim boleznim. Menim, da si je dobro malo osvežiti znanje o boju s to nadlogo:
ŠKODLJIVCI:
Pršice prelke:
Pršice prelke so majhni pajkovci, ki merijo od 0,3 do 0,5 mm ter so vidne s prostim očesom. Imajo jajčasto telo, ki je pokrito z dlačicami in štiri pare nog, najznačilnejša predstavnika pa sta navadna pršica (Tetranychus urticae) in rdeča sadna pršica (Panonycus ulmi). Imenujejo ju tudi »rdeči pajki«, na raznih botaničnih forumih pa se srečamo še z angleškim izrazom »Spider mites«. Pršice prelke so pravi kozmopoliti, zato jih lahko srečamo tako v stanovanjih, kot v rastlinjakih ali na prostem, kjer povzročajo škodo na lončnicah, zunanjih okrasnih rastlinah in na vrtninah. Rade imajo vroča in suha poletja, njihove prerazmnožitve pa sprožijo nižja relativna vlaga (45 - 55 %), visoka temperatura (26 – 30°C) in dobra osončenost. V teh pogojih je njihov razvoj bliskovit, saj od jajčec do odraslih pršic traja le 8 do 12 dni. Samičke, ki živijo v povprečju 30 dni in v tem času odložijo do 200 jajčec.
Pršice prelke se hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov na spodnji strani listov. Na prizadetih listih se pojavijo drobne svetle pegice, sprva ob žilah, nato po celih listih, nato pa se začnejo spajati in listi postanejo marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Pri močnem napadu so listi zapredeni s pajčevinasto kopreno po kateri gomazijo pršice. Prizadete rastline odvržejo napadene liste, poškodbe pa lahko vodijo tudi v propad same rastline.
Zatiranje:
Zaradi njihovega hitrega razmnoževanja se zatiranja pršic brez odlašanja lotimo takoj, ko jih zaznamo. V ta namen navadno uporabljamo specifične kontaktne insekticide – akaricide (Celafor Naturen, Biokill, Biotip, Prima-R in podobni). Pred škropljenjem napadene rastline obrežemo in odrezane dele uničimo, močno prizadete rastline pa odstranimo v celoti. Ker insekticidi ne uničujejo jajčec je potrebno redno škropljenje v 10-14 dnevnih presledkih.
Vendar pa škropljenje včasih lahko še poslabša problem, saj uničuje tudi nekatere naravne plenilce pršic, medtem ko pršice pogosto razvijejo odporne predstavnike. Če se nam to zgodi (razvili so se odporni predstavniki), smo hočeš nočeš prisiljeni poseči po kemični »težki artileriji« - sistemskih insekticidih (Mospilan 20 SG, Actara, Milbeknock in podobni) pri čemer pa moramo upoštevati, da je karenca od 14 pa tja do 60 dni(!)
Listne uši:
Listne uši so drobne mehkokožne žuželke, hruškaste oblike, velike 2–3 mm in so najpogosteje zelene, rumene, rdečkaste ali rjave barve. Gibljejo se počasi, ne skačejo, odrasle pa so lahko krilate ali nekrilate. Pri nas jih živi nekaj deset vrst (Myzus persicae, Aphis gossypii, Aphis fabae, Macrosiphum euphorbiae, Brevicoryne brassicae ...) in so zelo razširjeni, resni škodljivci, zvečine polifagni (prehranjujejo se na številnih vrstah rastlin), ki se za povrh še hitro množe. Zimo preživijo v jajčecih, iz katerih se spomladi izležejo samice brez kril, ki se razmnožujejo nespolno (partenogenetsko). Ko odrastejo, se te samice razmnožujejo brez parjenja in producirajo po nekaj živorodnih ličink vsak dan. Od pomladi do poletja se zvrsti več generacij takih samic. Nekaj generacijam samic brez kril sledi generacija krilatih samic, ki se preselijo na nove gostiteljske rastline, njim pa ponovno nekaj generacij samic brez kril, ki ostanejo na isti rastlini. Število generacij, ki ostanejo na isti rastlini, je odvisno od tega, kako primerna je ta rastlina za hrano. Ko pride jesen, pričnejo samice izlegati ličinke obeh spolov. Te živali se nato med seboj parijo in samice na koncu leta izležejo jajčeca, ki preživijo zimo. So slabi letalci in se razširjajo večinoma pasivno - s pomočjo vetra. Listne uši se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov, pri čemer s prebadanjem mehkega tkiva, predvsem poganjkov, povzročajo venenje, deformacije in odmiranje rastlin, poleg tega pa lahko skozi nastalo rano v rastlino vstopijo bakterije in glive, ki povzročajo rastlinske bolezni. Uši pri sesanju izločajo medeno roso, ki je sladka tekočina iz deloma prebavljenega in zgoščenega rastlinskega soka. Ta se kot lepljiva prevleka se nabira na spodnjih listih, ki zaradi glivic lahko počrnijo, kar ima za posledico zmanjšano fotosintezo, saj listi ne dobijo dovolj svetlobe in zraka. Listne uši povzročajo tudi posredno škodo s prenašanjem virusnih bolezni med rastlinami.
Zatiranje:
Za uspešno zatiranje listnih uši je pomembno, da res pravočasno ugotovimo napad in da tudi spremljamo njegov potek. V primeru, da je uši malo, se ne izplača škropiti, ampak jih raje mehanično uničimo (če že niso na delu njihovi naravni terminatorji - pikapolonice). Ko pa se v toplem vremenu listne uši hitro razmnožijo, lahko nastane nepopravljiva škoda in takrat moramo poseči po kemičnem sredstvu. V ta namen uporabimo kontaktne insekticide (Biokill, Biotip, Prima-R in podobni) ter škropljenje čez 10 – 14 dni še enkrat ponovimo. Če zalege z njimi kljub temu ne uspemo odstraniti, uporabimo sistemske insekticide (Actara, Mospilan 20 SG ali podobne) vendar moramo upoštevati daljšo karenčno dobo.
Nadaljevanje jutri, ko bodo na sporedu kaparji in rastlinjakov ščitkar
LP
ŠKODLJIVCI:
Pršice prelke:
Pršice prelke so majhni pajkovci, ki merijo od 0,3 do 0,5 mm ter so vidne s prostim očesom. Imajo jajčasto telo, ki je pokrito z dlačicami in štiri pare nog, najznačilnejša predstavnika pa sta navadna pršica (Tetranychus urticae) in rdeča sadna pršica (Panonycus ulmi). Imenujejo ju tudi »rdeči pajki«, na raznih botaničnih forumih pa se srečamo še z angleškim izrazom »Spider mites«. Pršice prelke so pravi kozmopoliti, zato jih lahko srečamo tako v stanovanjih, kot v rastlinjakih ali na prostem, kjer povzročajo škodo na lončnicah, zunanjih okrasnih rastlinah in na vrtninah. Rade imajo vroča in suha poletja, njihove prerazmnožitve pa sprožijo nižja relativna vlaga (45 - 55 %), visoka temperatura (26 – 30°C) in dobra osončenost. V teh pogojih je njihov razvoj bliskovit, saj od jajčec do odraslih pršic traja le 8 do 12 dni. Samičke, ki živijo v povprečju 30 dni in v tem času odložijo do 200 jajčec.
Pršice prelke se hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov na spodnji strani listov. Na prizadetih listih se pojavijo drobne svetle pegice, sprva ob žilah, nato po celih listih, nato pa se začnejo spajati in listi postanejo marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Pri močnem napadu so listi zapredeni s pajčevinasto kopreno po kateri gomazijo pršice. Prizadete rastline odvržejo napadene liste, poškodbe pa lahko vodijo tudi v propad same rastline.
Zatiranje:
Zaradi njihovega hitrega razmnoževanja se zatiranja pršic brez odlašanja lotimo takoj, ko jih zaznamo. V ta namen navadno uporabljamo specifične kontaktne insekticide – akaricide (Celafor Naturen, Biokill, Biotip, Prima-R in podobni). Pred škropljenjem napadene rastline obrežemo in odrezane dele uničimo, močno prizadete rastline pa odstranimo v celoti. Ker insekticidi ne uničujejo jajčec je potrebno redno škropljenje v 10-14 dnevnih presledkih.
Vendar pa škropljenje včasih lahko še poslabša problem, saj uničuje tudi nekatere naravne plenilce pršic, medtem ko pršice pogosto razvijejo odporne predstavnike. Če se nam to zgodi (razvili so se odporni predstavniki), smo hočeš nočeš prisiljeni poseči po kemični »težki artileriji« - sistemskih insekticidih (Mospilan 20 SG, Actara, Milbeknock in podobni) pri čemer pa moramo upoštevati, da je karenca od 14 pa tja do 60 dni(!)
Listne uši:
Listne uši so drobne mehkokožne žuželke, hruškaste oblike, velike 2–3 mm in so najpogosteje zelene, rumene, rdečkaste ali rjave barve. Gibljejo se počasi, ne skačejo, odrasle pa so lahko krilate ali nekrilate. Pri nas jih živi nekaj deset vrst (Myzus persicae, Aphis gossypii, Aphis fabae, Macrosiphum euphorbiae, Brevicoryne brassicae ...) in so zelo razširjeni, resni škodljivci, zvečine polifagni (prehranjujejo se na številnih vrstah rastlin), ki se za povrh še hitro množe. Zimo preživijo v jajčecih, iz katerih se spomladi izležejo samice brez kril, ki se razmnožujejo nespolno (partenogenetsko). Ko odrastejo, se te samice razmnožujejo brez parjenja in producirajo po nekaj živorodnih ličink vsak dan. Od pomladi do poletja se zvrsti več generacij takih samic. Nekaj generacijam samic brez kril sledi generacija krilatih samic, ki se preselijo na nove gostiteljske rastline, njim pa ponovno nekaj generacij samic brez kril, ki ostanejo na isti rastlini. Število generacij, ki ostanejo na isti rastlini, je odvisno od tega, kako primerna je ta rastlina za hrano. Ko pride jesen, pričnejo samice izlegati ličinke obeh spolov. Te živali se nato med seboj parijo in samice na koncu leta izležejo jajčeca, ki preživijo zimo. So slabi letalci in se razširjajo večinoma pasivno - s pomočjo vetra. Listne uši se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov, pri čemer s prebadanjem mehkega tkiva, predvsem poganjkov, povzročajo venenje, deformacije in odmiranje rastlin, poleg tega pa lahko skozi nastalo rano v rastlino vstopijo bakterije in glive, ki povzročajo rastlinske bolezni. Uši pri sesanju izločajo medeno roso, ki je sladka tekočina iz deloma prebavljenega in zgoščenega rastlinskega soka. Ta se kot lepljiva prevleka se nabira na spodnjih listih, ki zaradi glivic lahko počrnijo, kar ima za posledico zmanjšano fotosintezo, saj listi ne dobijo dovolj svetlobe in zraka. Listne uši povzročajo tudi posredno škodo s prenašanjem virusnih bolezni med rastlinami.
Zatiranje:
Za uspešno zatiranje listnih uši je pomembno, da res pravočasno ugotovimo napad in da tudi spremljamo njegov potek. V primeru, da je uši malo, se ne izplača škropiti, ampak jih raje mehanično uničimo (če že niso na delu njihovi naravni terminatorji - pikapolonice). Ko pa se v toplem vremenu listne uši hitro razmnožijo, lahko nastane nepopravljiva škoda in takrat moramo poseči po kemičnem sredstvu. V ta namen uporabimo kontaktne insekticide (Biokill, Biotip, Prima-R in podobni) ter škropljenje čez 10 – 14 dni še enkrat ponovimo. Če zalege z njimi kljub temu ne uspemo odstraniti, uporabimo sistemske insekticide (Actara, Mospilan 20 SG ali podobne) vendar moramo upoštevati daljšo karenčno dobo.
Nadaljevanje jutri, ko bodo na sporedu kaparji in rastlinjakov ščitkar
LP
Objavljeno: Če Jun 19, 2014 5:32 pm
Barva manjka ampak bo ni panike.
rl=http://shrani.si/?2n/13a/4OMT9vp2/x-001.jpg]
[/url]
_________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
rl=http://shrani.si/?2n/13a/4OMT9vp2/x-001.jpg]
[/url]
_________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.Objavljeno: Če Jun 19, 2014 6:17 pm
Ali je kakšen način, da ločiš sadike čilija (habanero) od paprike in feferonov, če so še bolj mali. Letos je moj sistem označevanja totalno propadel, seveda po moji krivdi 
.
Prosim._________________LP Žižola
.Prosim._________________LP Žižola
Objavljeno: Če Jun 19, 2014 7:23 pm
| žižola je napisal/a: |
| Ali je kakšen način, da ločiš sadike čilija (habanero) od paprike in feferonov, če so še bolj mali. Letos je moj sistem označevanja totalno propadel, seveda po moji krivdi . Prosim. |
Ja se vidi že po listih sadike. Če ne pa potem ko zraste._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.