Objavljeno: Če Jun 19, 2014 9:30 pm
Nadaljevanje...
Ne glede na to, da se z njihovimi napadi ne srečujemo tako pogosto kot z napadi listnih uši in pršic prelk pa tudi kaparjev in rastlinjakovega ščitkarja ne gre podcenjevati:
Kaparji:
Kaparji (Coccoidae) so kljunate žuželke in spadajo med ene najhujših rastlinskih škodljivcev. Po svetu je znanih okoli 8000 vrst kaparjev medtem, ko jih v Sloveniji živi okoli 20 vrst in so različnih barv, oblik, velikosti. Njihova telesa so prekrita s kapicami ali ščitki, ki so največkrat okrogli ali podolgovati ter merijo 2–5 mm. Samičke kaparjev se v odraslem stadiju ne gibljejo, temveč so na rastlini pritrjene na stalnem mestu, kjer povzročajo škodo s sesanjem rastlinskih sokov na listih, steblih, sadežih, vejicah ali skorji gostiteljskih rastlin. Ker se hitro množijo, lahko popolnoma prekrijejo stebla ali skorjo. Napadene rastline krnijo in se deformirajo medtem, ko listi rumenijo in odpadajo. Rastline oslabijo in postanejo dovzetne za druge škodljivce ter bolezni, poleg tega pa jih prekrije tudi medena rosa, katero kaparji izločajo ob hranjenju, ki predstavlja podlago za razvoj sajaste plesni.
Zatiranje:
Zatiranje kaparjev s škropljenjem je težavno, saj trden oklep samic nudi dobro zaščito pred insekticidi v obliki aerosolov. Škropljenje je običajno učinkovito le proti ličinkam v prvem stadiju, učinkovitejše pa je premazovanje z olji, ki zaduši tudi odrasle samice. V ta namen uporabljamo kontaktne insekticide (Ogriol, Prima-R, Valentin EKO olje, Frutapon in podobni), v primeru hudega napada, ali če želimo ohraniti res dragoceno rastlino pa uporabimo sistemske insekticide (Confidor 200 SL, Kohinor SL 200, Mospilan 20 SG), ob upoštevanju karence seveda.
Rastlinjakov ščitkar:
Rastlinjakov ščitkar je živahna mušica, snežno bele barve, velik 1–1,5mm. Trdovraten škodljivec, ki lahko zmanjša pridelek paradižnika in paprike tudi do 40 %. . Ščitkarje najlažje opazimo, če rastlino potresemo, saj takrat nenadoma vzletijo v oblaku in jih zato ponekod imenujejo kar »bele mušice«. Iz jajčec, odloženih na spodnji strani lista, se izležejo ličinke, ki se v nekaj urah levijo in se kot luske prisesajo na list. Pri tem se obdajo z voščenim poprhom, kar otežuje delovanje insekticidov. V vročih poletnih mesecih je razvoj škodljivca izredno hiter, saj traja cikel povprečno le 19 dni in so istočasno prisotni vsi stadiji.
Rastlinjakov ščitkar povzroča škodo s sesanjem rastlinskih sokov na listih, zaradi česar so na zgornji strani listov napadene rastline najprej opazne drobne bele pikice, ki se kasneje združujejo ter vodijo do odmiranja tkiva. Listi rumenijo, se sušijo in odpadajo. Rastlinjakovi ščitkarji Izločajo veliko medene rose, zaradi katere so rastline črne, sajaste, plesniva prevleka pa ovira fotosintezo rastline. Poleg izsesavanja rastlin pozročajo tudi posredno škodo, ker prenašajo rastlinske viruse.
Zatiranje:
Za spremljanje pojava rastlinjakovega ščitkarja se poleg rednega pregledovanja spodnje strani listov, poslužujemo še občasnega stresanja rastlin in rumenih lepljivih plošč, na katere lovimo majhne začetne populacije odraslih žuželk. V koilikor pride do napada, najprej uporabimo kontaktne insekticide ( Kenyatox Verde, Neem olje, Buprofezin Sulfotep in podobni), če ti niso uspešni pa sistemske insekticide (Mospilan 20 SG, Actara, Kohinor…) ob upoštevanju karence.
LP
Ne glede na to, da se z njihovimi napadi ne srečujemo tako pogosto kot z napadi listnih uši in pršic prelk pa tudi kaparjev in rastlinjakovega ščitkarja ne gre podcenjevati:
Kaparji:
Kaparji (Coccoidae) so kljunate žuželke in spadajo med ene najhujših rastlinskih škodljivcev. Po svetu je znanih okoli 8000 vrst kaparjev medtem, ko jih v Sloveniji živi okoli 20 vrst in so različnih barv, oblik, velikosti. Njihova telesa so prekrita s kapicami ali ščitki, ki so največkrat okrogli ali podolgovati ter merijo 2–5 mm. Samičke kaparjev se v odraslem stadiju ne gibljejo, temveč so na rastlini pritrjene na stalnem mestu, kjer povzročajo škodo s sesanjem rastlinskih sokov na listih, steblih, sadežih, vejicah ali skorji gostiteljskih rastlin. Ker se hitro množijo, lahko popolnoma prekrijejo stebla ali skorjo. Napadene rastline krnijo in se deformirajo medtem, ko listi rumenijo in odpadajo. Rastline oslabijo in postanejo dovzetne za druge škodljivce ter bolezni, poleg tega pa jih prekrije tudi medena rosa, katero kaparji izločajo ob hranjenju, ki predstavlja podlago za razvoj sajaste plesni.
Zatiranje:
Zatiranje kaparjev s škropljenjem je težavno, saj trden oklep samic nudi dobro zaščito pred insekticidi v obliki aerosolov. Škropljenje je običajno učinkovito le proti ličinkam v prvem stadiju, učinkovitejše pa je premazovanje z olji, ki zaduši tudi odrasle samice. V ta namen uporabljamo kontaktne insekticide (Ogriol, Prima-R, Valentin EKO olje, Frutapon in podobni), v primeru hudega napada, ali če želimo ohraniti res dragoceno rastlino pa uporabimo sistemske insekticide (Confidor 200 SL, Kohinor SL 200, Mospilan 20 SG), ob upoštevanju karence seveda.
Rastlinjakov ščitkar:
Rastlinjakov ščitkar je živahna mušica, snežno bele barve, velik 1–1,5mm. Trdovraten škodljivec, ki lahko zmanjša pridelek paradižnika in paprike tudi do 40 %. . Ščitkarje najlažje opazimo, če rastlino potresemo, saj takrat nenadoma vzletijo v oblaku in jih zato ponekod imenujejo kar »bele mušice«. Iz jajčec, odloženih na spodnji strani lista, se izležejo ličinke, ki se v nekaj urah levijo in se kot luske prisesajo na list. Pri tem se obdajo z voščenim poprhom, kar otežuje delovanje insekticidov. V vročih poletnih mesecih je razvoj škodljivca izredno hiter, saj traja cikel povprečno le 19 dni in so istočasno prisotni vsi stadiji.
Rastlinjakov ščitkar povzroča škodo s sesanjem rastlinskih sokov na listih, zaradi česar so na zgornji strani listov napadene rastline najprej opazne drobne bele pikice, ki se kasneje združujejo ter vodijo do odmiranja tkiva. Listi rumenijo, se sušijo in odpadajo. Rastlinjakovi ščitkarji Izločajo veliko medene rose, zaradi katere so rastline črne, sajaste, plesniva prevleka pa ovira fotosintezo rastline. Poleg izsesavanja rastlin pozročajo tudi posredno škodo, ker prenašajo rastlinske viruse.
Zatiranje:
Za spremljanje pojava rastlinjakovega ščitkarja se poleg rednega pregledovanja spodnje strani listov, poslužujemo še občasnega stresanja rastlin in rumenih lepljivih plošč, na katere lovimo majhne začetne populacije odraslih žuželk. V koilikor pride do napada, najprej uporabimo kontaktne insekticide ( Kenyatox Verde, Neem olje, Buprofezin Sulfotep in podobni), če ti niso uspešni pa sistemske insekticide (Mospilan 20 SG, Actara, Kohinor…) ob upoštevanju karence.
LP
.
superduper gnojilo za čilije z zmanjšanim deležem fosforja 
._________________mfranc
.