Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Hvala za prijaznost. Sedaj jih nekaj imam in so bili takoj ko sem jih dal v zemljo pošpricani z EM Ogrodom. Za 1x deluje bomo pa videli kaj bo čez čas.
Pajo, je ta EM Ogrod zaščita pred plesnijo?
Baje vsaj tako mi je dejal direktor. No bolj je preventiva če smo čisto pošteni. Je pa zadeva dovoljena za ekološko pridelavo tako, da ravno neki prav hudega ni._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
EM- efektivni mikroorganizmi. Sestava: v 1 l vode v plastenki so dodani mikroorganizmi: - mlečnokislinske bakterije - kvasovke - fotosintetske bakterije
EM- efektivni mikroorganizmi. Sestava: v 1 l vode v plastenki so dodani mikroorganizmi: - mlečnokislinske bakterije - kvasovke - fotosintetske bakterije
ja, metuljc imaš prav. Em bi moral biti v temi, torej v temni steklenici/ plastenki, ker sončna svetloba negativno vpliva na mikroorganizme, razen fotosintetskih bakterij ( te naj bi proizvajale aminokisline s pomočjo fotosinteze- imajo pa 4 načina metabolizma.....)
kjer sem zapisal svoj način izdelave takega pripravka:
Najprej sem pogledal kateri so efektivni mikroorganizmi prisotni v EM tekočini. Nato pa sem poiskal v katerih izdelkih najdemo te organizme. Nič presenetljivega, da jih je ogromno v jogurtu, kislem zelju, kvasu,….Vse sestavine so take, da jih lahko pojemo in torej ne gre za nobeno strupeno mešanico.
Del bistvenih vsebin bom tukaj navedel, ostalo si lahko vsak sam ogleda.
Vse podatke sem zlahka dobil na internetu. Poglejmo najprej sestavo EM (http://en.wikipedia.org/wiki/Effective_microorganism): An effective microorganism refers to any of the predominantly anaerobic organisms blended in commercial agricultural amendments, medicines, and nutritional supplements based on the trademarked[1] product originally marketed as EM-1 Microbial Inoculant, aka Effective Microorganisms and EM Technology. These blends are reported[2] to include: • Lactic acid bacteria: Lactobacillus casei • Photosynthetic bacteria: Rhodopseudomonas palustris • Yeast: Saccharomyces cerevisiae • Others: beneficial microorganisms that exist naturally in the environment may thrive in the mixture.
Torej nas zanima kje najdemo navedene: Lactobacillus casei, Saccharomyces cerevisiae, Rhodopseudomonas palustris
Prvega: Lactobacillus casei najdemo v jogurtu. Menda še največ Actimelu, čeprav je ta bakterija prisotna v vsakem jogurtu, morda nekaj boljša sestava v Probiotičnem jogurtu, nekaj drugačna v Kefirju in podobna v Kislem mleku. Poglejmo kaj je v Actimelu (http://www.actimel.si/o-actimelu/pogosta-vprasanja/#razlika_jogurt): JOGURT Lactobacillus bulgaricus Streptococcus thermophilus ACTIMEL Lactobacillus bulgaricus Streptococcus thermophilus + Lactobacillus casei Danone (108ke/g) + Vitamina B6 in D, naravni vitamin C (Actimel Powerfrucht)
Naslednji organizem : Saccharomyces cerevisiae je v ogromnih količinah v pivskem kvasu (http://umm.edu/health/medical/altmed/supplement/brewers-yeast) Brewer's yeast is made from a one-celled fungus called Saccharomyces cerevisiae and is used to make beer. It also can be grown to make nutritional supplements
Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk. Te glivice (fikomiceti, evmiceti,saharomiceti) proizvajajo encime, ki povzročajo vretje ali fermentacijo. Najbolj znane glivice so saharomiceti, ki s fermentacijo sladkorja pridobivajoalkohol v pridelavi alkoholnih pijač (vino, pivo).
Mikroorganizmi kislega zelja Pri kisanju sodelujejo mlečnokislinske bakterije, med katerimi so najpomembnejši rodovi Leuconostos, Lactobacillus in Pediococcus. Optimalna temperatura za kisanje zelja je 18 C. Kisanje zelja je močno odvisno od temperature, končano pa je, ko vsebnost sladkorjev v zelju pade pod 0,5 %. To pomeni, da so bakterije praktično ves sladkor pretvorile v mlečno kislino.
Naslednji organizem: Rhodopseudomonas palustris najdemo v kompostu, predvsem v izločkih deževnikov ali v tekočini predelanih svinjskih fekalij. (http://en.wikipedia.org/wiki/Rhodopseudomonas_palustris)
Rhodopseudomonas palustris is a gram-negative purple non-sulfur bacteria, notable for its ability to switch between four different modes of metabolism. R. palustris has been found to grow in swine waste lagoons, earthworm droppings, marine coastal sediments and pond water.
Iz vseh navedenih sestavin naredimo svoj domači EM. Seveda moramo dodati tudi hrano ( sladkor), da se mikroorganizmi namnožijo.
Sam prakticiram dodajnje kislega zelja, kvasa ,jogurta in sladkorja v svoj kompost, kar ne stane veliko ( manj kot plastenka EM). S tem pohitrim kompostiranje. Občasno potem iz tega komposta izdelujem kompostni čaj s katerim špricam in zalivam po vrtu.
Ivčk, lani sem imela en Iva's Red Berry, ki mi je noro rasel in rodil. Letos bi ga rada malo omejila, ker mi je lani zaprl pot na vrt . Kako naj delam? Odstranjujem zalistnike, vrhove? Ali naj samo postavim žičnato ograjo okrog njega, da ne bo šel tako v širino?
Copatka, ta sorta ima veliko tendenco bujne rasti, kar niti ne preseneča, ker je le češnjevec. Če ga želiš malo omejiti, bo seveda potrebno nekaj friziranja. Vsekakor odstrani nekaj listov in zalistnikov, vrhove pa zaenkrat pusti pri miru. Bo se treba sproti prilagajat... Žičnato ograjo odsvetujem, ker potem v sredini dobiš nepregledno goščavo, pravi raj za izbtuh bolezni. Raje mu nameni več kolov in redno privezuj..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig Dostop do spletne ankete: https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Prvi letošnji indigo (iz sestavljenega cveta, zato tako pestra oblika), posejan konec februarja v dnevni, potem v zimskem vrtu, na prosto pa je šel pi zadnji ohladitvi in dežju, pa še to v Jupol vedro in pod nadstrešek. Drobižke pa jemo že kar nekaj časa, sam se je zasadil v zimskem vrtu, bi rekel, da že pred novim letom, ko smo za probo posejali berivko. Gre za en DWARF, ki sem ga par let nazaj dobil od Ivčke.
Letošnji zunanji paradižniki uspevajo kot nori, včeraj sem jih po 6 dneh ponovno privezala (že n-tič) in potrgala zalistnike. Očitno se jim pozna, ker je ta del njive bil spomladi obilno pognojen s hlevskim gnojem. Rastline so temnozelene, stebla izjemno debela, listi dolgi, zdravi. Cveti in zavezuje se zelo uspešno, nekateri plodovi na debelih sortah so že skoraj velikosti za dozorevanje. Vsaka rastlina pa bi na vrhu delala tudi 4 ali več vrhov, če jih ne bi obtrgavala. Če ostanejo zdravi, potem bom imela spet obilo pridelka. V plastenjaku so na istem mestu že precej let kar je verjetno tudi razlog, da so mi sadike v sredini plastenjaka obolele za plesnijo, ki pa sem jo uspešno ustavila. Zanimivo pa mi je, da sta oboleli le sorti Coastal valley .. in Volovsko srce Val. Po rasti in barvi so slabši od zunanjih, plodove pa vseeno lepo nastavljajo._________________Živeti na podeželju je najlepše!
No, pri nas pa se ne morem pohvaliti, nasprotno....imam paradižnike na prostem, a s tistimi pokritimi ni bilo nič drugače. Prekrasni so bili ......a prejšnji teden v dveh dneh, kot bi jih nekaj poparilo...konec.Listje suho, rjavo, popki posušeni...nič ne bo Ostali so samo štirje makedonski, ki sem jih sama posejala. Zanimivo, pa vsi so rasli na isti gredi..
_________________kar zraste pač zraste
. Kako naj delam? Odstranjujem zalistnike, vrhove? Ali naj samo postavim žičnato ograjo okrog njega, da ne bo šel tako v širino?