Rastlinsko pomembna hranila
Med rastlinsko pomembna hranila uvrščamo dušik, fosfor, kalij, magnezij, železo, bor, molibden, žveplo, cink in kalcij. Ta hranila zasledimo tako v organskih kot tudi v mineralnih gnojilih, na splošno pa jih delimo na makro in mikroelemente. Naša vrtna tla so rezervoar hranil, ki jih samo posredujejo rastlinam, zato je dobro poznati vlogo posameznih elementov.
Dušik ni samo za rast
Dušik je pomemben element pri razvoju rastlin, vendar samo v zmernih količinah, zato z njim ne pretiravamo. Ta element spodbuja razvoj rastlin, odgovoren je za vitalno rast in razvoj zelene listne mase. Ker je sestavni del klorofila, vpliva na »rastlinsko tovarno«, ki proizvaja ogljikove hidrate, beljakovine in druge pomembne snovi. Dušik torej vpliva na rast in izboljša fotosintezo. Rastline, ki jim primanjkuje dušika, praviloma zastajajo v rasti, listi pa so bledo zeleni ali celo rumeni, lahko tudi predčasno odpadejo. Znaki pomanjkanja tega elementa se najprej pojavijo na starejših listih. Zadostna količina dušika vpliva tudi na učinkovito izrabo fosforja in kalija. Pri rastlinah, ki jim primanjkuje tega osnovnega elementa, opažamo slabšo rast korenin, narašča tudi dovzetnost za pojav bolezni. Če je rastlina preveč preskrbljena z dušikom, je rast poganjkov močna, ti pogosto ne olesenijo in pozimi radi pozebejo, poslabša se tudi kakovost plodov. Med dušična gnojila uvrščamo domača (ovčji, kozji, zajčji gnoj) in sodobna organska gnojila v obliki pelet in granul (plantella organik, biogrena, bio plantella nutrivit za listno zelenjavo), saj je v njih delež dušika praviloma največji. Najbolj poznana dušična gnojila pa so mineralna (KAN, UREA), ki se jih v domačem vrtu praviloma izogibamo.
Fosfor je v tleh slabo mobilen
Ta element je odgovoren za dober razvoj korenin, cvetov, plodov in semena. Rastline, ki jim primanjkuje fosforja, imajo slabše razvit koreninski sistem, tudi rast je nekoliko zavrta, znaki pomanjkanja so podobni kot pri pomanjkanju dušika. Pomanjkanje fosforja se odraža tudi na listih, ki niso naravne barve, ampak postanejo nekoliko škrlatni. Ta element je v tleh slabo mobilen, zato ga ob njegovem pomanjkanju (analiza tal) dodajamo že ob osnovni obdelavi tal v zelenjavnem ali sadnem vrtu. Na to nikakor ne pozabimo pri jesenskem ali spomladanskem sajenju sadnega drevja in ga na dno sadilne jame dodamo v obliki plantella sadjarskega gnojila, ki vsebuje tudi prilagojene količine dušika in kalija. Večina rastlin porabi več kalija in dušika kot fosforja, zato z dodajanjem ne pretiravamo. Največ fosforja in dušika med domačimi organskimi gnojili zasledimo pri perutninskem gnoju, zato ga uporabljamo v zelo skromnih količinah, saj zaradi velike količine dušika lahko poškoduje rastline. Preveč fosforja lahko privede do manjše porabe cinka, železa in bakra ter posledično do verižne reakcije nestabilne porabe mikro in makroelementov.
Med glavna hranila uvrščamo tudi kalij
Kalij je v tleh nekoliko bolj topen kot fosfor, vendar ga v tleh najpogosteje primanjkuje. Zadostna količina kalija izboljša prezimno trdnost rastlin, manj so občutljive tudi na bolezni in škodljivce. Kalij ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi škroba, pa tudi pri proizvodnji in premiku sladkorjev po rastlini. Odgovoren je tudi za tvorbo klorofila, ki igra pomembno vlogo v razvoju plodov in cvetov. Zaradi pomanjkanja kalija imajo rastline šibka stebla, listni rob porumeni in se spremeni v rjavo rdečo barvo, listi se sušijo in vihajo navzgor. Ker ga rastline potrebujejo v globljih plasteh tal, ga je priporočljivo tako kot fosforna gnojila vnesti v globino ob osnovni obdelavi tal z lopatenjem ali ob kopanju jam pred sajenjem sadnega drevja (založno gnojenje). Med sodobnimi organskimi gnojili vsebujejo večji delež kalija organska gnojila v obliki pelet ali granul: plantella organik K, bio plantella nutrivit univerzal, bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje in bio plantella nutrivit za paradižnik in druge plodovke.
Pomen kalcija, magnezija, žvepla in mikroelementov
Kalcij je odgovoren za konstrukcijo celičnih sten in spodbujanje pravilnega razvoja rastnega tkiva. Na srečo ga je v tleh dovolj in ga ni treba dodajati, za vzdrževanje primerne reakcije tal zadošča že gnojenje z bazičnimi mineralnimi gnojili, vsebuje ga tudi večina sodobnih organskih gnojil. Primanjkuje ga lahko v ekstremno kislih tleh, zato v tem primeru tla izboljšamo s sredstvom za odpravljanje kislosti tal plantella kalcivit. Tudi, če je kalcija v tleh dovolj, do njegovega pomanjkanja lahko pride v vročem, suhem poletju, ko je otežena njegova mobilnost po rastlini. Zaradi pomanjkanja na solatnicah in kapusnicah opazimo rjavenje listnih robov, pri plodovkah pa trohnenje na muhi plodov. Če rastlinam niso dosegljivi mikroelementi, kot sta železo ali magnezij, na rastlini opazimo listno bledico. Magnezij je del klorofila in igra pomembno vlogo v fotosintezi, njegovo pomanjkanje opazimo v obliki rumenenja spodnjih starejših listov. Tudi preveč magnezija za rastlino ni dobro, saj to ovira porabo kalcija in kalija. Če primanjkuje železa, so rumeni oz. bledi zgornji listi. Žveplo vsebuje večina organskih in mineralnih gnojil, zato njegovo dodajanje skoraj ni potrebno. Med elemente v sledovih uvrščamo železo, cink, mangan, bor, molibden in baker. Te mikroelemente mnogi strokovnjaki upravičeno imenujejo »multivitamini« rastlinske prehrane, saj sodelujejo v številnih pomembnih rastlinskih procesih. Za ugotavljanje optimalnih potreb založenosti s posameznimi glavnimi hranili nam bo v pomoč analiza tal, ki jo praviloma opravljamo na 5 let. Tako bomo seznanjeni z deležem organske snovi, založenostjo s kalijem, fosforjem in reakcijo tal. Nevenka Breznik |