Stran 78 od 126
Objavljeno: Če Nov 23, 2017 10:29 pm
Napisal/-a dafo
Verjamem. In da odgovorim še na vprašanje s prejšnje strani, ja, za takšne liste (s tvoje priponke) me je zanimal izraz.
Objavljeno: Če Nov 23, 2017 11:12 pm
Napisal/-a Tonček
| metuljc je napisal/a: |
| Izraz smo pri botaniki uporabljali že pred 40 leti, torej v Sloveniji nikakor ni nov. |
Bom spihal prah z Male flore Slovenije in pogledal.
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 8:35 am
Napisal/-a muha
Pojavlja se tudi v gradivu za študente agronomije. . Domnevam, da ne od včeraj. Prva omemba je na dnu strani 7.
Sicer pa sploh ni redko, da imamo Slovenci in Hrvati enake izraze - čedalje več jih opažam. Pa nimam občutka, da bi slovarje prilagajali mi :wink:
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 10:04 am
Napisal/-a Tonček
Roko na srce - Hrvati imajo veliko starejšo zgodovino agronomije. Začetek sega v leto 1919, začetek BTF Ljubljana pa je 1947. Profesorji, ki so začeli orat ledino agronomije Slovencev, so večinoma študirali v Zagrebu.
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 10:27 am
Napisal/-a Tonček
Če še ostanemo pri izrazu "variegata" je to bolj širok izraz, kot je izraz "panaširan". Pomen izraza "variegata" je lepo opisan tule: https://sl.glosbe.com/en/sl/variegate . Uporablja se tudi npr. v zoologiji: Bombina variegata - hribski urh. "Panaširan" bo najbrž le botanični izraz.
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 10:57 am
Napisal/-a muha
Tonček: moj drobni tisk se ni nanašal na agronomijo, pač pa na dnevno uporabljano pisano in govorno besedo.
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 11:53 am
Napisal/-a Tonček
Hrvaški jezik je v polnem razcvetu in razvija posrečene izraze: vuneni travojed (ovca), okolokućni domobran (pes čuvaj), međunožno guralo (bicikl), okovratni dopupak (kravata) in slično. Ne verjamem, da bi si kaj sposojali pri nas.
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 12:18 pm
Napisal/-a mravlja
... so si že dolgo nazaj. Od panonskih Slovencev. Od tistih, ki jih mi (več) ne poznamo, jih pa še srečaš npr. v Vinkovcih.
Razcveta sosednjega jezika ne bi komentiral, se mi zdi, da se naslanjajo zdaj na sever, zdaj na jug - kakor jim bolj paše. Se pa pri nas kaj dosti ne "dogaja" - razen kakšno stopniščno ograjo še obrišemo prahu... (verjetno pa še tiste ne do čistega).
Objavljeno: Pe Nov 24, 2017 12:45 pm
Napisal/-a mravlja
Aja, barve...
Tu zaupam stroki. Bi pa kot zanimivost navedel tole:
"panaširanje" je prisotno tudi pri figah - pri njih plodovih. Francozi imajo figo "Panachè" z izrazitimi barvnimi "rebri". Italijani jo tudi imajo, kaj drugega kot "Variegato". Oba pomena sta nekako "pester/pisan". Na Iberskem polotoku pa je teh barvno "rebrastih" vrst fig še več, vse pa imenujejo z dodatkom "rimada" - ki se po naše sliši dokaj poetično - "rimana / v rimah". Ta izraz - riman - se je pri nas (sploh včasih) uporabljal za oznako kakega, praviloma dragocenega, rebrastega materiala v opremljanju prostorov (tekstilne obloge), pa tudi kakega uporabljenega progastega - rebrastega vzorca zunaj.
(ko smo že pri jeziku, špansko ne znam imam pa občutek, da imata tudi španski in slovenski narod presenetljivo veliko skupnega)
ps: figula, tega sam, laik pač, ne štejem za razvoj jezika - drugače pa - "wtf imho" 
