Stran 79 od 121
Objavljeno: Sr Jul 26, 2017 6:39 pm
Napisal/-a JERCA
Jaz imam rastlinjak 3x5 od Gajška, tam nekje od meseca maja naprej imam obe stranici odprti + vrata. Prva leta sem imela težave z boleznijo, saj sem ponoči zapirala, zjutraj je bilo polno vlage, idealno za razvoj plesni in kljub temu da sem skoz s škropilko okrog letala, sem imela bolne rastline. V ušesih mi je ostal stavek Miše Pušenjak, ki je rekla da je redno zračenje in prepih v rastlinjaku najboljša preventiva, šele potem so škropiva, čajčki.... Tega se zadnji leti držim in deluje.
Poleg tega imam letos obe gredi pokriti. Eno s črno prevleko-kopreno, drugo s folijo. Spodaj, pod pokrivali imam kapljični namakalni sistem, voda iz štirne(žal še brez avtomatske ure), ročno vključim 2-3x tedensko in zadošča.
Hotela sem povedati, da se v mojem primeru koprena in namakalni sistem pod njo obnese. Imaš nekaj dela, ko sestavljaš in sadiš, kasneje pa samo priklopiš in uživaš. Zastiranje s slamo mi je povzročalo več težav jeseni ko sejem motovilec, rukolo... Se pa strinjam da je slama bolj naravna rešitev._________________JERCA- nekdanja ERIENNE
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 9:15 am
Napisal/-a juglans
Vsekakor organske zastirke oddajajo več vlage kot različna sintetična pokrivala (folija, tkanina, ...) in tam, kjer so težave z vlago je to lahko že "kaplja" čez previs v smer bolezni.
Rastlinjaki postavljeni na zemljo - vrt - so pa tudi sicer problematični za vlago, saj se ob visokih dnevnih temperaturah tla dobro segrejejo in to potem ponoči seva v prostor. Če je rastlinjak zaprt, vlaga dodatno kondenzira in moči rastline. To pa so idealni pogoji za bolezni.
Optimalno je, če dopušča trdnost rastlinjaka, da je le ta neprestano odprt, tudi med dežjem, ker "sopara" ki se ustvarja zaradi zgoraj omenjenih dejstev je bolj škodljiva, kot pa od dežja omočenost rastlin ob stranicah.
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 10:59 am
Napisal/-a platar
Dobre informacije Jerca in Juglans...Izgleda da bo naslenja izboljšava rastlinjaka prav tkanina ali folija, se še odločim kaj bo bolje, mogoče tkanina, ker malo bolj diha, kot folija...
Zamislil sem si, da bi na mestu, kjer bodo sadike le to zarezal na križ in najprej posadil sadike in nato "oblekel"čeznje folijo ali tkanino. Pri Vetisi vidim da imajo tudi belo tkanino, ki vpija manj toplote, kar je znotraj lahko tudi težava. Vsekakor pa v jeseni ali še bolje spomladi opraviti prej še razkuževanje. Ciljam na kombinacijo pare in peroxida, žveplo verjetno odpade, ker smo sredi naselja. 
Nazadnje urejal/a platar 28 Jul 2017 12:42; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 12:31 pm
Napisal/-a muha
| mfranc je napisal/a: |
mi je pa všeč varianta z iniciranjem vode direktno h koreninam preko steklenk; plus zastirka seveda.
|
Tudi meni je to mikalo. A imam pomisleke.
Tako zalivanje pride v poštev najbolj, če sadimo sadike pokončno. Pri sajenju postrani (predolge sadike in drugi razlogi) del korenin ne dobi dovolj vlage in ne služi svojemu namenu. Zase lahko rečem, da so paradižniki ob sajenju postrani dali nekaj več pridelka, kot tisti, ki sem jih sadila pokončno. Če zalivamo direktno k sadiki, bi bilo tudi gnojiti treba čim bliže sadiki. Koliko lahko koristijo gnojila, ki so v okolici sadike, saj korenine težijo k vlagi in ne vem koliko se razpredajo v okolico? Zaradi vseh teh pomislekov se nisem odločila za sistem zalivanja s plastenkami ob sadikah.
Meni v tunelu dela največ preglavic zgodnjejesenska ljubljanska in obljubljanska megla. Preden se zjutraj razkadi, je škoda že narejena.
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 12:36 pm
Napisal/-a Irena
Muha,
kako zastirka pri tebi vpiva na polže? Sicer nimam rdečih, vendar sem eno leto ob rožah nasula lubje - toliko polžov in toliko škode da glava peče. Sem od jeze posula modra zrnca še po snegu na pomlad 
.
Irena
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 1:14 pm
Napisal/-a muha
Irena: zastirka je res raj za polže 
. K sreči rdečkotov letos ni, domačih je pa tako malo, da ni vredno besed. Imam pa letos zastirko v glavnem iz napol preperelega komposta, pretežno iz lanskega drobljenja vej in grmičevja. Nimam vtisa, da bi jih posebej privabljala. Na drugi lokaciji imam letošnjo praprot. Tudi tam je pred polži mir.
Vse to se nanaša na lazarja in velike polže s hiško. Oni tamali sivkasti bodo navalili na veliko jeseni, se vgnezdili v radič in zelje 
. Proti tem ne poznam "zdravila" . Sluxxa bodisi še povohajo ne, ali pa jim ne škodi 
.
Objavljeno: Pe Jul 28, 2017 2:40 pm
Napisal/-a platar
| platar je napisal/a: |
Dobre informacije Jerca in Juglans...Izgleda da bo naslenja izboljšava rastlinjaka prav tkanina ali folija, se še odločim kaj bo bolje, mogoče tkanina, ker malo bolj diha, kot folija...
Zamislil sem si, da bi na mestu, kjer bodo sadike le to zarezal na križ in najprej posadil sadike in nato "oblekel"čeznje folijo ali tkanino. Pri Vetisi vidim da imajo tudi belo tkanino, ki vpija manj toplote, kar je znotraj lahko tudi težava. Vsekakor pa v jeseni ali še bolje spomladi opraviti prej še razkuževanje. Ciljam na kombinacijo pare in peroxida, žveplo verjetno odpade, ker smo sredi naselja. |
Objavljeno: Pe Jul 28, 2017 10:23 pm
Napisal/-a mfranc
| Danilo je napisal/a: |
-razne zastirke so ok, vendar šele kasneje, ko se zemlja dodobra segreje.
- kapljično ali zalivanje preko steklenk (niti ne po zastirki, sploh pa ne po rastlini) |
| mfranc je napisal/a: |
| 1. o kapljičnem zalivanju še vedno ne razmišljam, mi je pa všeč varianta z iniciranjem vode direktno h koreninam preko steklenk; plus zastirka seveda. |
| muha je napisal/a: |
Tudi meni je to mikalo. A imam pomisleke.
Tako zalivanje pride v poštev najbolj, če sadimo sadike pokončno. Pri sajenju postrani (predolge sadike in drugi razlogi) del korenin ne dobi dovolj vlage in ne služi svojemu namenu. Zase lahko rečem, da so paradižniki ob sajenju postrani dali nekaj več pridelka, kot tisti, ki sem jih sadila pokončno. Če zalivamo direktno k sadiki, bi bilo tudi gnojiti treba čim bliže sadiki. Koliko lahko koristijo gnojila, ki so v okolici sadike, saj korenine težijo k vlagi in ne vem koliko se razpredajo v okolico? Zaradi vseh teh pomislekov se nisem odločila za sistem zalivanja s plastenkami ob sadikah. |
Muha, v konkretnem sestavku, ko sem napisal direktno k koreninam, sem bolj mislil na
1. vertikalno distribucijo vode; oziroma način, s katerim bi spravil vodo direktno k koreninam, brez da bi namakal gornji sloj, zastirko.
V končni fazi je to lahko tudi kapljično namakanje, če je sistem cevi pod zastirko, oziroma celo plitvo v zemlji.
Sistem s steklenicami, katerega imam v mislih, sem si zamislil za zalivanje mojih borovnic že pred leti. Pri vsaki borovnici 5 litrska plastenka, na njo pa privijačen nastavek, dozator, o njih smo se že pogovarjali. Pri borovnivcah zelo funkcionalno, ker je koreninska gruda zelo kompaktna.
2. Horizontalna distribucija vode pri paradižniku pa je zanimiva zadeva 
. Odvisna od veliko stvari. Fizikalno širjenje predvsem od vrste zemlje. Pri peščeni voda verjetno ponikne v podzemlje skoraj na mestu dovajanja, v glineni se počasi širi, v humusni se širi hitreje in na večjo razdaljo.
Sam sem sicer planiral (to je "delovni osnutek") eno petlitrsko steklenico namestiti med dva grma. Ki sta pri meni v razdalji 50 do 60 cm. Kar bom tudi poskusil, verjetno še letos, če dobim sestavne dele .
Pokončno ali postrani sajenje pri meni nima vpliva na gnojenje/zalivanje pri odraslih sadikah. Nikoli nisem prakticiral gnojenje po sistemu eno lopato gnoja pod sadiko, ampak vedno gnojim celo gredo. Zato so moje izkušnje s koreninami takšne, da v humusni, organski zemlji zrastejo v dolžini daleč preko enega metra.
Sicer smo se o zalivanju že veliko pogovarjali, ne vem pa, je to kje strnjeno na enem mestu? Našel sem nekaj debate tule http://forum.gartlc.si/gartlc-post-42295.html&highlight=zalivanje+plastenka#42295
Mogoče bi se splačalo tole debato prestaviti, ker smetimo zdravstvene težave paradižnika _________________mfranc
Objavljeno: So Jul 29, 2017 11:50 am
Napisal/-a JERCA
Platar... Jeseni ko bom odstranila folijo in kopreno bom videla kakšna je zemlja spodaj. Se pa tudi jaz nagibam kopreni. Bela bi bila super zaradi vročine, ki je v poletnih mesecih previsoka, vendar bi pod njo plevel še vedno rastel.
Iz mojih izkušenj ti povem, da najprej pripravi gredo, namakalni sistem, potem čez kopreno, pazljivo zarežemo v kopreno in posadimo. Kopreno lahko uporabiš več let. Če boš vlekel in natikal kopreno čez sadike, jih boš najverjetneje polomil.
Vedno se mi je zdelo senčenje rastlinjaka brez veze, saj je pri meni bolj senčna lega...., naslednje leto obvezno kupim mrežo za senčenje, saj imam preveč etaž posušenih. Od 30 sadik v rastlinjaku bi morali biti več pridelka._________________JERCA- nekdanja ERIENNE
Objavljeno: So Jul 29, 2017 3:34 pm
Napisal/-a voda
leta nazaj sem vzgajala paradižnike in paprike tako, da sem pri zalivanju zalivala v sredi med 4-mi paradajzi oz paprikami. saj je bil nižji teren ker sem rastline nagrnila. zadeva se je popolnoma obnesla.
letos sem prvič (a tretjič na isto mesto) glavnino paradajzev (paprik in čilijev) posadila v neokopano in jeseni naloženo gredico z listjem in kozjim gnojem in to kar precej. kasneje po saditvi (cca 20 dni) zastrto s senom. od zač. maja ko sem rastline posadila v zemljo do sedaj sem paradajze zalila 5x, paprike nekaj več. taka saditev se je zelo obnesla kljub temu, da je v moji vali dopoldne tem do 43 stopC, popoldne se zmanjša na 35-32, čez noč pade (ne hodim gledat) in zadnje nekaj dni je izredno velika vlaga-rosa.
letos so paradajzi zdravi (naj potrkam na les). vzgajam predvsem pelate (NN in stare sorte istrskega paradajza - cca do 1kg ima plod a ni prav ličen na pogled, okusen pa ohinah).
poleg češjevcev tu in tam sem vtaknila v zemljo še ostanek p. rastlin. ta slednji niso niti pincirani, niti vezani niti zastrti rastejo kot eno grmovje (čez ene pleza buča, veliko je slaka a tega samo odtrgam iz zemlje in puščam vejice na rastlinah). ko zalivam voda šprica po listih in se odbija od zemlje. listi teh so zdravi, plodovi začenjajo dobivati barvo a zaenkrat jih ni videti veliko.
Hvala vsem kateri ste mi dali nekaj specialcev. poskušala bom odgonetnuti imena, ker so se ta do saditve na posodicah delno izbrisala. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)