Stran 9 od 21
Objavljeno: Sr Mar 12, 2014 1:26 pm
Napisal/-a dedek
Najbolj normalna reakcija "PREVEČ", ker če ni taka reakcija, moraš pogledati, kaj je še za odrezati. 
Imaš pa močno orožje tj. ta video, ki tudi predvidi take situacije. Verjetno ga boš uporabljala nekaj let, kot vodilo, pri rezi.
No, da nebom tečen, bom ti nadalje odgovarjal samo, če boš izrazila željo. LP.
Objavljeno: Sr Mar 12, 2014 8:59 pm
Napisal/-a metuljc
dedek, kar napiši še kaj, saj smo še drugi neznalci tukaj. In, daj, napoiši pod tvoj avatar od kod si, je takoj bolj prijetno, ko vemo, od kod je ta, ki nas uči.
Objavljeno: Če Mar 13, 2014 10:44 am
Napisal/-a Marjeta
Dedek, hvala za link do tega videa.
Res lepo razloženo, pa tudi simpatično, ko obrezovalec reče, da je pravilna rez breskve za marsikaterega vrtičkarja način, da ga kap. 
Objavljeno: Če Mar 13, 2014 8:39 pm
Napisal/-a dedek
metuljc in Marjeta hvala za vzpodbudo! Ta link je pa res vse pohvale vreden. NAJBOLJŠI 
_________________Užitek se je učiti.
Objavljeno: Po Mar 17, 2014 6:47 pm
Napisal/-a dedek
Tako jaz obrezujem svoje breskve, ki sicer niso vinogradniške, veljajo pa enaka pravila:
NEOBREZANA
OBREZANA
NEOBREZANA
OBREZANA
NEOBREZANA
OBREZANA
ZAREZA STEBLA
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 7 fotografij
Obliko krošnje prilagajam svojim potrebam tj. višina stebla za lažjo košnjo trave, lahkotno obiranje (stoje), lažje obrezovanje, lažje škropljenje.
Za uravnavanje rodnosti, osvetljenost krošnje in redčenje plodov pa upoštevam načela, ki so navedena tudi v linku. Obrezovanje iz linka (vsaj oblika) je bolj prilagojena intenzivni pridelavi (osebno mnenje).
Na zadnji sliki so vidne sledi zarez na steblu iz prejšnjih let. Vsako pomlad, ob nastajanju brstov, tudi v cvetenju, zarežem skorjo z ostrim nožem, od korenin do začetka krošnje. Ob močnem pritisku sokov je očigledno širjenje zareze, vendar te zareze zaraščajo. Namen tega je preprečiti raztrganje skorje, ker takšne raztrganine ne zaraščajo, se smolijo in nastajajo rakaste tvorbe.
Vesel bom, če sem komu pomagal (morda tistim, ki jim rastline ne poženejo veje tam, kjer bi po literaturi morale).
Da ne pozabim: lani po obiranju sem grobo obrezal oz. izrezal hude poganjke ali "metle" Lp.
Na zadnji treh posnetkih je VINOGRADNIŠKA tj. necepljena, kar sem skoraj pozabil. Oprostite! Enostransko sem jo obrezal, da ima ta mlada prostor._________________Užitek se je učiti.Nazadnje urejal/a dedek 19 Mar 2014 17:43; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Po Mar 17, 2014 8:18 pm
Napisal/-a zuf
Jaz sem danes prvič porezal 5-letna drevesa, ki sem jih lansko leto privezoval.
Bom jutri poslikal.
Objavljeno: To Mar 18, 2014 12:20 am
Napisal/-a juglans
dedek, zelo zanimivo. Po sliki in napisanem. Bo potrebno večkratno pregledovanje, da se mi vse "usede"
Glede zarezovanja. Se raztrganine pojavljajo tudi na vinogradniških? Igra pri tej težavi vlogo starost drevesa ali kaj drugega? Namreč pri meni tega ni opaziti. Najstarejša ima slabih 10 let.
Pa obrezovanje, ali ni primernejši čas po brstenju in tudi še kasneje, krepko v pomlad. Menda tako manj smoli in lepše zaliva rane.
Objavljeno: To Mar 18, 2014 10:30 am
Napisal/-a dedek
juglans, koščičarji imajo to slabo lastnost, da jim skorja ne dohaja rasti lesa in "poka". To je pogosto vzrok za rane na steblu, smoljenje, rakavost in mislim, da pogosto krivimo "kap". Če ti nimaš teh težav, imaš morda boljšo sestavo tal (domnevam). Jaz imam težko ilovico, ki ni najboljša za koščičarje (marelice baje rabijo celo 60% peska).
Ne zarezujem samo koščičarje, temveč vse sadje vključno z orehi, ki imajo debelo skorjo in stroka priporoča zarezovanje za lažje debeljenje debel.
Breskve in sploh koščičarje, je priporočljivo obrezovati takoj po obiranju, ker takrat najboljše zaraščajo rane. Jaz takrat obrežem "na grobo" tj. bolj močne veje, ki dajo tudi največje rane. S tem tudi razbremenim drevo jalovega vzdrževanja odvečnega lesa. Pomladi tako rane niso velike, imam boljši pregled nad krošnjo, rodnostjo (zelo dobro so vidni cvetni brsti) in osvetljenostjo. Takoj zatem škropim z ZIRAM-mom, ki ne samo ščiti pred kodravostjo, temveč razkuži rane.
Ljudem, ki ne prepoznajo dobro rodnih in rastnih brstov (velja za vse sadje, saj nekatere vrste imajo zelo podobne) priporočam, režite podrobno šele, ko bodo cvetovi jasno vidni! Bohotivke in na daleč vidne odvečne veje odrežite prej, da ne boste z njimi klatili cvetov. Če sem odgovoril pomanjkljivo, me spomni.
Vem, hruška ne sodi sem, a hočem pokazati, da tudi njo zarežem (cepljena na kutino) Zato prilagam slike:
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 3 fotografije
Lp._________________Užitek se je učiti.
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 1:11 pm
Napisal/-a notranjka
Tole pa je naša vinogradniška breskev.
Prinesli so nam jo iz Srbije,2 zimi je preživela v rastlinjaku v posodi.
Letos je prvič cvetela in bo zaenkrat še v loncu.
Naslednjo pomlad jo presadimo na prosto in obrežemo.
Upam da bo tudi na prostem preživela mrzlo notranjsko zimo._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 3:32 pm
Napisal/-a MARTINKA
Dedek, mi imamo približno 7 let staro vinogradniško breskev. Sedaj ima že nastavke plodov. Je primerno, da sedaj naredim zarezo v deblo ali raje počakam na naslednjo pomlad?