Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Biooglje je proizvedeno pri visjih temperaturah kot navadno in je zato boljse. Sistemi za pridobivanje biooglja so zasnovani tako da se glavni del postopka lesna masa segreva z lastnimi plini. Proces poteka pri temperaturi okoli 500 stopinj c in traja od pol ure do nekaj ur, odvisno od kolicine, v primerjavi s klasicnim ogljem, ko se kope dimijo vec dni pri temperaturah okoli 120-150. Zato je pri klasiki oglje bolj "zapacano" z lesnimi derivati. Biooglje je bolj porozno, in lazje ga je zdrobit. Je boljsi inkubator za mikrobe. Ampak ce ga ni je tudi klasika dobra. Bio oglje je res bio. Pri proizvodnji ni drugih izpustov kot co2 in voda, plini pri pirolizi so vir energije za postopek in hkrati za pridobivanje el. energije, ostanek (biooglje) gre pa v zemljo kjer ostane stoletja, kar pomeni negativen ogljicni odtis in zmanjsevanje co2 v atmosferi.
in na prejšni strani
rukola je napisal/a:
Glede oglja - razlika med bio ogljem in ogljem v kopi je kar precejšnja. Namreč oglje pridobljeno s pirolizo je čistejše, na koži ne pušča črne sledi iz ostankov olj v ne dokonca "izgorenem" oglju iz kope.
Ne vem če sem razumljivo napisal. V glavnem kvalitetno oglje "je čistejše". Je sicer tudi črn prah, ni pa nobenih ostankov katrana ipd.
Tudi v zvoku je razlika. Oglje iz pirolize ima takšen "čist zven" če ga trkamo z ogljem ob oglje, se lepo drobi-lomi, navadno oglje pa ima bolj zamolkel zvok.....
Dodajam link kjer je prikazana izdelava "za vrtičkarje"
Če link ne dela, skopiraj link v pregledovalnik spletnih strani.
Tudi nisem tu najbolj doma, a prav v odprtem kurišču je največ kisika, pri tem je najnižja temperatura in s tem najnižji izkoristek in največje onesnaževanje. A tako so počeli tudi v Amazoniji in prišli do najboljše zemlje, čeprav so spuščali v zrak ogromno CO2, drugih toplogrednih plinov in strupenih snovi. Še vedno bolje da uporabiš takega s katerim se ogrevaš in porabiš ostanke, kot pa da kuriš kar tako, ne da bi to energijo tudi izkoristila
Glede kuhalnika pa zanimivo, da se tako trudiš drobiti oglje, pri meni gre kar z roko, medtem ko oni iz peči se res težje drobi.
...Zato je pri klasiki oglje bolj "zapacano" z lesnimi derivati....
V bistvu, če bi to, navadno oglje, pa tisto "polito z vodo" segrevali brez kisika, bi "šli ven" vsi tisti lesni derivati (se uplinijo, gredo skozi špranjo ven in zgorijo), bi potem dobili to bio-oglje, ki je čistejše.
Ali lahko to oglje aktiviram z brozgo (koprive in preslica), ki mi je ostalo letos? Da ga na primer stresem na kompost in polijem z brozgo? Gnojila sem letos samo enkrat, potem nisem hotela dodatno utapljati rastlin in mi je ostalo ogromno te brozge. Zuf, je to tudi "priboljšek" ali imaš ti v mislih kaj čisto drugega?
Aktiviraš oglje z mikroorganizmi (recimo organko), lahko pa streseš kar na kompost, kjer se bodo tudi počasi naselile te drobnoživke.
Jaz posipam biooglje po plasteh v kompostnik. Pridelujem pa ga iz lesnih pelet na doma izdelanem gorilniku in so pogorenju ravno prav veliki kakci in niso potrebni drobljenja._________________Narava je vsemogočna!
200litrski sod sem zgoraj zarezal rob in ga odprl kot konzervo. Na sredi pokrova sem zarezal zvezdo in ukrivil pločevino navzgor ter na te ukrivke nasadil dimniško cev. V spodnjem delu pa zarezal 4 x križno za dovod zraka ter sod ovil s stekleno volno in žično mrežo.
Nato sem napolnil 100lit sod z odpadnim posušenim lesom (suhe, nagnite, gobave, ... veje topola in leske). Nato sem čezenj (brez pokrova) poveznil večji sod ter vse skupaj obrnil za 180 stopinj t.j. večji sod je postavljen pokončno, manjši pa na glavo.
Prostor med sodoma sem napolnil z lesom in zakuril ter na koncu pokril z dimniško cevjo.
Rezultat je oglje 1/3 volumna 200lit soda. Vse to še drobljeno in presejano čez mrežo 5x5 mmm. Tako sem dobil za en manjši žakelj oglja, še enkrat toliko pa ga še moram nadrobiti - zelo umazano delo pri katerem se priporoča protiprašna zaščitna maska.
Naslednjič bom spodaj za dovajanje zraka naredil večje luknje in več njih, zakuri pa se obvezno samo od zgoraj (ne s plinskim gorilcem skozi spodnje luknje) ker se mi je nenormalno kadilo kadar je bilo pokrito, tako da sem moral zadevo odkriti.
Še vedno pa v 2-3 konzervah z žaganjem pomalem pridobivam oglje v centralni peči - ni drobljenja in sejanja oglja. Sedaj se že kuri vsak dan in konzerv že primanjkuje.
Napolnjene kozerve z žaganjem in oblanci (1) zložim v peč ob straneh, nato v sredino časopis in narezan karton (2); naložim polena in zakurim (3). Ventilator pred dimnikom vleče zrak tako da drva gorijo navzdol v komoro. Naslednji dan peč takole izgleda (4); Vsebina oglja iz konzerv (5).
(1)(2)(3)(4)(5)
Konzerve so od pelatov, fižola. Zelo dobro so se izkazale tudi večje od ananasovega kompota. Po 2-3 kurjenjih postane konzerva tako krhka da del kar razpade, zato sem s konzervami stalno na tesnem, sploh sedaj ko jih zaradi "povečanja proizvodnje" zlagam na obe strani. Na sliki se vidi, da bi bilo prostora še za 3 konzerve. Imam kar nekaj "dobaviteljev" vendar večinoma porabijo le kakšno konzervo sem in tja, jaz jih pa kurim skoraj vsak dan .
Rukola, škoda ker sva doma tako daleč narazen. Pri nas ena mačka ne je drugega kot hrane iz konzerv. So sicer male in bi bile za tvojo proizvodnjo verjetno bolj nadležne kot kaj drugega, a kljub vsemu. Sem se pa malce nasmejal ob tvojih težavah, saj smeti striktno sortiram in tako med embalažo mečem žaklje polne le ene sorte konzerv.
Morebiti bi komu koristila informacija. Na Liko Vrhnika je bil požar (2012) in od nesreče je med drugim ostalo zelo veliko oglja. Tako sem slišal. Edina težava je, da ni čist (ostanki betona, salonitne kritine, ...) Tudi ne vem, če dovolijo odvažanje, bi pa bilo za vprašati in pogledati, če je kaj uporabnega.
.
.
, da se ne bi kaj nabralo 
.