Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stare sorte jabolk
Kopiraš link od http dalje do oglatega oklepaja in iščeš v googlu pa je.
Za jablano bi pa pripomnil, da ji manjka dušika, tako starikave rasti zgleda. Kaj ko bi pod njo malo bolj intenzivno pasel kokoši, vsaj eno leto, raje pa dve. Bi pomagalo in verjetno bi drevo tako tudi preraščalo "težave" po katerih rešitvah sprašuješ. To je pač en naraven način premagovanja bolezni.
Za jablano bi pa pripomnil, da ji manjka dušika, tako starikave rasti zgleda. Kaj ko bi pod njo malo bolj intenzivno pasel kokoši, vsaj eno leto, raje pa dve. Bi pomagalo in verjetno bi drevo tako tudi preraščalo "težave" po katerih rešitvah sprašuješ. To je pač en naraven način premagovanja bolezni.
Meni se je kot najbolj uspešen način sejanja vseh dreves izkazal kar takojšnja izvedba. Nič pranja, sušenja, shranjevanja itd. Takoj iz ploda v zemljo ter čakanje, po večini na pomlad, ko skalijo. Izjemoma se je to dogodilo še pred jesenjo. Tudi ni tako dramatično slabo, če se zemlja kdaj pa kdaj malo preveč posuši, sem pa vseeno skrbel za neko zmerno vlažnost. Seme namreč miruje in s svojo ovojnico prepreči, da bi se takoj izsušilo. To je to.
Kadar sem semena shranjeval do pomladi je bil rezultat zelo slab. (preveč, čeprav nehote izsušeno)
Tudi kadar sem pustil plodove nedotaknjene z namenom maksimalne dozorelosti, se je včasih pripetilo, da so prej zagnili. To seme praviloma ni kalilo.
Seme jablane mora biti temno rjavo, takrat je dozorelo in primerno za setev. Če ni, potem si prezgoden in bo malo kalitev.
Kadar sem semena shranjeval do pomladi je bil rezultat zelo slab. (preveč, čeprav nehote izsušeno)
Tudi kadar sem pustil plodove nedotaknjene z namenom maksimalne dozorelosti, se je včasih pripetilo, da so prej zagnili. To seme praviloma ni kalilo.
Seme jablane mora biti temno rjavo, takrat je dozorelo in primerno za setev. Če ni, potem si prezgoden in bo malo kalitev.
Ja, slike mi delajo težave, kljub vsem navodilom mi ni ratalo.
S kokošmi bo šlo pod jablano malo težko, ker je sosedov pes precej blizu.
Imam nekaj slabo leto starega konjskega gnoja, ki ga sicer šparam da se skompostira do konca. Misliš da bo dve polni šajtrgi komposta kolikor sem ga dal premalo? Malo me skrbi, da bi potem jablana dobila zalet in se ne bi ustavila jeseni.
S kokošmi bo šlo pod jablano malo težko, ker je sosedov pes precej blizu.
Imam nekaj slabo leto starega konjskega gnoja, ki ga sicer šparam da se skompostira do konca. Misliš da bo dve polni šajtrgi komposta kolikor sem ga dal premalo? Malo me skrbi, da bi potem jablana dobila zalet in se ne bi ustavila jeseni.
Brez zamere, ampak mislim, da na vseh postavkah svojega razmišljanja (strahov) po nepotrebnem preveč premišljuješ.
Moje izkušnje so sledeče in sklepam, da so takšna tudi dejstva.
Ne negovane rastline (trata, grmičevje, drevje, ... karkoli) si v takšnem življenskem okolju kakršno pač je, s težavo iščejo hanila, zato naredijo razpršen in tudi globok koreninski sistem. Tako koristijo kar se da velik volumen zemlje za zbiranje potrebnih snovi, nato pa pride vrtnar (ti, jaz, ...) ki potrosi dober kompost zgolj po površini zemlje, pa še to ne po celotni, ker ne veš kako daleč in v katero smer segajo le te. Rezultate pričakujemo zelo kmalu, vendar jih ponavadi ni.
Drjstva, ki jih osebno razberem iz takšne situacije so:
- rastlina je zaradi skromne prehranjenosti slabo vitalna in s težavo ohranja obstoječ volumen krošnje, kaj šele, da bi se hitro uspela odzivati na priložnosti (vir hrane na nekem mestu) in težave (bolezni, škodljivci)
- ob dodajanju gnoja ipd. traja nekaj časa, da drevo toliko oživi ter uspe narediti dovoljšen volumen korenin na dotičnem mestu, s katerimi bo to počrpal pred recimo travo. Po navadi to traja dve, tri leta.
- šele nato se potem opazi bujnejša prirast v krošnji
- glede na skromno založenost tal pod drevesom si mislim, da je kompost v odnosu do našega moderno novodobnega dojemanja narave kot sistema rahlo neugodnih karakteristik. Razmerje mikrobiološke pestrosti in rastlinam dostopnih hranil je na ravni, ki omogoča zelo zmeren, a dolgoročen razvoj in obstoj rastlin, kar pa bi lahko predstavljal nekakšen prepad med "filozofijo" in konkretnim stanjem tvojega drevesa.
Predstavlajm si nekako podobno kot, če greš z družino na celodnevni pohod v hribe in potem sredi dneva, ko otroci prično glasno opozarjati na utrujenost in lakoto napravite pet minutno pavzico z enim skromin beličnikom za vsakega. Potem pa hitro naprej. Verjetno razumeš poanto primerjave.
Po mojem mnenju bi bila najprimernejša poteza ta, da si nekako preskrbiš čim močnejši gnoj (hlevski, tudi kurji bi bil v redu za enkratno tretiranje) in s tem kar obilno pognojiš nekako tako, kot si si zamislil s kompostom. To počni vsaj dve leti zaporedoma, raje pa še kakšno več.
Ljudje se velikokrat bojijo dušičnih gnojil, češ, da bo potem vse zdivjalo. To je resnica v dobro prehranjeni in redno gnojeni zemlji, kjer rastejo odzivne rastline polne rasti, katero je potrebno omejevati z rezjo. V tvojem primeru je stanje obratno.
Nekako podono situacijo opažam pri današnjem človeku, ki se boji vsake maščobe v hrani, pa preveč OH-jev tudi ni dobrih. Vse to je do neke mere resnica, ker živimo v preveč prehranjenjenem stanju. Če pa pogledamo preko meja lastnega prostora, lahko opazimo primere, ko bi ravno ta "maščobica in OH-ji" reševali življenja.
Upam, da sem bil razumljiv.
Moje izkušnje so sledeče in sklepam, da so takšna tudi dejstva.
Ne negovane rastline (trata, grmičevje, drevje, ... karkoli) si v takšnem življenskem okolju kakršno pač je, s težavo iščejo hanila, zato naredijo razpršen in tudi globok koreninski sistem. Tako koristijo kar se da velik volumen zemlje za zbiranje potrebnih snovi, nato pa pride vrtnar (ti, jaz, ...) ki potrosi dober kompost zgolj po površini zemlje, pa še to ne po celotni, ker ne veš kako daleč in v katero smer segajo le te. Rezultate pričakujemo zelo kmalu, vendar jih ponavadi ni.
Drjstva, ki jih osebno razberem iz takšne situacije so:
- rastlina je zaradi skromne prehranjenosti slabo vitalna in s težavo ohranja obstoječ volumen krošnje, kaj šele, da bi se hitro uspela odzivati na priložnosti (vir hrane na nekem mestu) in težave (bolezni, škodljivci)
- ob dodajanju gnoja ipd. traja nekaj časa, da drevo toliko oživi ter uspe narediti dovoljšen volumen korenin na dotičnem mestu, s katerimi bo to počrpal pred recimo travo. Po navadi to traja dve, tri leta.
- šele nato se potem opazi bujnejša prirast v krošnji
- glede na skromno založenost tal pod drevesom si mislim, da je kompost v odnosu do našega moderno novodobnega dojemanja narave kot sistema rahlo neugodnih karakteristik. Razmerje mikrobiološke pestrosti in rastlinam dostopnih hranil je na ravni, ki omogoča zelo zmeren, a dolgoročen razvoj in obstoj rastlin, kar pa bi lahko predstavljal nekakšen prepad med "filozofijo" in konkretnim stanjem tvojega drevesa.
Predstavlajm si nekako podobno kot, če greš z družino na celodnevni pohod v hribe in potem sredi dneva, ko otroci prično glasno opozarjati na utrujenost in lakoto napravite pet minutno pavzico z enim skromin beličnikom za vsakega. Potem pa hitro naprej. Verjetno razumeš poanto primerjave.
Po mojem mnenju bi bila najprimernejša poteza ta, da si nekako preskrbiš čim močnejši gnoj (hlevski, tudi kurji bi bil v redu za enkratno tretiranje) in s tem kar obilno pognojiš nekako tako, kot si si zamislil s kompostom. To počni vsaj dve leti zaporedoma, raje pa še kakšno več.
Ljudje se velikokrat bojijo dušičnih gnojil, češ, da bo potem vse zdivjalo. To je resnica v dobro prehranjeni in redno gnojeni zemlji, kjer rastejo odzivne rastline polne rasti, katero je potrebno omejevati z rezjo. V tvojem primeru je stanje obratno.
Nekako podono situacijo opažam pri današnjem človeku, ki se boji vsake maščobe v hrani, pa preveč OH-jev tudi ni dobrih. Vse to je do neke mere resnica, ker živimo v preveč prehranjenjenem stanju. Če pa pogledamo preko meja lastnega prostora, lahko opazimo primere, ko bi ravno ta "maščobica in OH-ji" reševali življenja.
Upam, da sem bil razumljiv.
Zdravo!
Potrebujem nasvet okoli Beličnikov.
Kadar so, so zelo polni. Vendar potem jih odmetava.
Letos jih je prvo nekaj pometal dol, sedaj jih je pa več kot polč na tleh.
Pa se mi ne zdijo zreli. Tudi sosed je enkrat rekel, da so jabolka zrela ko je koščica rjava. In sem danes pogledal pa še ni rjava.
Kdaj so potem za pobrat?
Lp Luka_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Potrebujem nasvet okoli Beličnikov.
Kadar so, so zelo polni. Vendar potem jih odmetava.
Letos jih je prvo nekaj pometal dol, sedaj jih je pa več kot polč na tleh.
Pa se mi ne zdijo zreli. Tudi sosed je enkrat rekel, da so jabolka zrela ko je koščica rjava. In sem danes pogledal pa še ni rjava.
Kdaj so potem za pobrat?
Lp Luka_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Kravžlj, beličniki so zreli, pogosto pri njih, ko so najboljši, torej še niso kašasti, peške še niso rjave, so bele ali komaj malo rjavo lisaste. Ko je res zrel v smislu, da so peške rjave, postane kašast in kmalu plod celo poči. Tak ni okusen, kvečejmu za kak kompot, ki postane kaša, ker krhlji takoj razpadejo, ko voda zavre.
Ti se jih kar loti, dokler so še dobri. V tvoji jih pobirajo že vsaj 14 dni in so jih deležne tudi krave, toliko jih je.
Morda še teden, dva, pa bodo beličniki mimo.
Ti se jih kar loti, dokler so še dobri. V tvoji jih pobirajo že vsaj 14 dni in so jih deležne tudi krave, toliko jih je.
Morda še teden, dva, pa bodo beličniki mimo.
Aladin, nič ne vem o vzgoji jablan a tvoje besede "...sicer zelo staro jablano..." mi kar dosti odkrije, zakaj se suši veja. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)