Stran 9 od 39
Objavljeno: Pe Feb 28, 2014 7:01 pm
Napisal/-a ck
| zuf je napisal/a: |
| Igy, kako veš, da je godno? |
Breskve (nektarine) škropimo z bakrom tik preden se odprejo brsti.
Ponavadi se to začne pri meni (Kamnik) proti koncu februarja, če je kolikor toliko sonca. Letos je bilo že januarja - poglejte moje pisanje na prejšni strani.
Kontrolo odpiranja brstov vršimo tako, da opazujemo terminalne brste (brst na konce veje), ker se ti začno prvi odpirati.
Odpiranje breskovega listnega brsta dobro vidimo ko iz njega začno gledati majhne špičke - to so konice bodočih listov.
Trose, ki povzročajo okužbo prinese veter ponavadi že prejšne leto.
Če med odpiranjem brstov ni dežja, potem praktično ni okužbe - ni spiranja trosov do listov ter nato njihovega razvoja (nekaj škode lahko naredi močnejša rosa).
Letos je bilo OGROMNO dežja, poleg tega se je večina terminalnih brstov že odprla, torej če niste škropili bo kar nekaj okužbe.
Ker je mnogo brstov še zaprtih, lahko z bakrom še preprečimo okužbo le teh.
Jaz uporabljam Cuprablau.
S Ciramom (ziramom) škropimo lahko tudi kasneje, vendar je škropljenje z bakrom pomembnejše._________________lp
Objavljeno: Pe Apr 04, 2014 11:03 pm
Napisal/-a elstar
Kako vam kaj kažejo breskve glede kodravosti?
Jaz jih nisem popolnoma nič škropil in kodravosti ni
opaziti nikjer, razen nekaj malega na nektarini Venus.
Zgleda, da je tole daljše obdobje brez dežja v času odganjanja
breskev, zelo ugodno za njih
Objavljeno: Pe Apr 04, 2014 11:05 pm
Napisal/-a zuf
Kako pa opaziš zgodnje znake kodravosti?
Objavljeno: So Apr 05, 2014 12:28 am
Napisal/-a crtj
Imamo med drugim breskev, ki je bila kupljena v Kalii kot bela vinogradniška. Zelo verjetno ni, ker je dizaster od kodranja. (Absolutno ni primerjave z dejansko domorodsko vinogradniško nekaj metrov od nje.)
Vendar ima letos celo ona vpadljivo malo, samo nekoliko na koncih vej (prvi primeri 27.3.) Se pa bo to verjetno zdajle poslabšalo, ker je napovedan dež prek obeh dni vikenda.
Redhaven je star pet let (lani dal cca 100 breskev, yay 
in se več ne zmeni kaj dosti za kodravost. V prvih letih ga je kar udarila, pa se je obrasel; kasneje komaj kaj.
Benedicte, ki naj bi bila dobro trpežna/odporna glede tega, je zdaj v tretji sezoni in je bila vsakič doslej res v celoti ves čas zdrava. Tudi letos zaenkrat tako kaže.
Objavljeno: So Apr 05, 2014 1:02 am
Napisal/-a zuf
Kodravost
| Citiram: |
| Se pa bo to verjetno zdajle poslabšalo, ker je napovedan dež prek obeh dni vikenda. |
Crtj, ne rabiš poslabšanja, tole naredi... "Zelje drobno narežemo in ga do tretjine natresemo v kozarec (ne tlačimo).
Dolijemo vodo, da je en cm pod robom kozarca.
Pokrijemo z gazo ali pokrovčkom (ne zatesnimo) in pustimo tri dni na sobni temperaturi.
Po treh dneh je voda polna laktobacilov in lb serum je narejen."
Serum zmešaš 1:100 recimo eno jušno žlico na liter vode in popršiš liste iz vseh možnih strani, prav tako deblo in tla!
Kodravost je glivična bolezen in laktobacili bodo v veliko pomoč.
Več o laktobacilih tukaj - kako delujejo ipd.
Objavljeno: So Apr 05, 2014 1:12 am
Napisal/-a Optimist
| Citiram: |
| Se pa bo to verjetno zdajle poslabšalo, ker je napovedan dež prek obeh dni vikenda. |
| zuf je napisal/a: |
Crtj, ne rabiš poslabšanja, tole naredi... |
Sem se troštal, da boš napisal kako se izognemo dežju! 
_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Objavljeno: So Apr 05, 2014 1:24 am
Napisal/-a zuf
Hehehe...
Objavljeno: So Apr 05, 2014 9:36 am
Napisal/-a crtj
Hm, to malo spominja na tisto, ko ljudje proti raznim plesnim priporocajo skropljenje z mlekom (v raznih razlicicah). Ceprav se mi nekaj sanja, da tam je slo za beljakovinski del, zaradi krepitve listov. Bom pa vsekakor poskusil, hvala.
Objavljeno: So Apr 05, 2014 1:48 pm
Napisal/-a elstar
Zuf,
zgodnja kodravost se opazi na malih lističih,
ki takoj postanejo rdeči, oblika pa je tudi že deformirana.
Zdravi lističi so lepo ravni, ošiljeni in zdrave zelene barve.
Objavljeno: So Apr 05, 2014 1:52 pm
Napisal/-a elstar
Če breskev ni prevelika in da jih ni preveč, morda obstaja
alternativa tudi pokrivanje, da jih ne zmoči dež.
To je za tiste, ki ne maramo škropljenja ali pa zamudimo
optimalen čas.
Sam sem videl breskev, ki je rasla pod nadstreškom. Veje, ki so
rasle pod streho, so bile popolnoma zdrave, tiste, ki so pa štrlele
na prosto, so bile pa pošteno nakodrane. Tista breskev tudi ni bila
nikoli škropljena.