Dianthus - klinček, nagelj, nageljček

[muha]

Škoda! Saj za seme sem kar pričakovala, ker bi se sicer kdaj tudi sami zasejali, a za potaknjence sem le upala, da morda uspejo. Sicer so nageljni nasploh naporni glede potaknjencev. Včasih so recimo pri gorenjskih nageljnih (ki imajo mimogrede dosti bolj sočno steblo in liste) svetovali, da pri potikanju stebelce rahlo razcepimo in vtaknemo noter zrno pšenice. Da je več možnosti, da se ukorenini. Pri tehle pa niti nimaš kaj razcepljati.

Dobre izkušnje imam le, če sem zgodaj spomladi odtrgala celo vejico pri tleh, po možnosti še s kako koreninico, in jo do vršička zagrebla v zemljo. Pa še to z rožnatimi, ki so bolj trdoživi.

Takole izgleda seme:

DSC00189.JPG

Cvetna čašica (sem prav napisala?) najprej otrdi, nato se posuši, razpoči in iz nje sčasoma padejo semena. Ker stoji pokonci, lahko da niti ne posamično ampak s čašico vred, ko le-ta odpade. Vzklijejo naslednjo pomlad , če imajo primerne pogoje.

Izgleda, da se pri meni s semeni množijo le tisti, ki so "divjega" izvora. Sodim po tem, ker je kar nekaj kultiviranih sčasoma izginilo.

[BorutL]

Jaz potaknjence delam konec avgusta, začetek septembra in obvezno uporabim prah za ukoreninjanje.
Uspehi so kar dobri.

[Melona]

Borut, potaknjence vrtnih?

[BorutL]

Vrtnih, ja, ne gorenjskih.

[Melona]

Od devetih se je prijel eden, osem se jih je posušilo. Danes se lotim nove runde potaknjencev, če ni že prevroče zunaj.

[muha]

Joj, super! Se pravi, da se da. Spet vem nekaj novega.

Za potaknjence naj bi nekako veljalo, da se jih potika po 15. avgustu. No, saj je blizu.

[Melona]

Potaknjenih 6 novih.

[Lpmami]

Pri meni se je trajni nageljček sam zasejal ali pa se je odlomljena vejica ukoreninila.



Sicer je tule po navadi zaraščeno (trava do čoka iz hruškove veje v dvignjeni gredi) in je imel več vlage, kot je ima trenutno. Zemlja je težka, ilovnata, navožena s kamionom. Je pa zanimivo, da se je tu vsejala tudi sončnica iz ptičje krme, zrasla okrog metra in pol in imela en veeeelik cvet.

Original je bil takle:



Ta etiketa je tudi nekaj posebnega: dve ali tri leta zunaj v vseh vremenskih razmerah, pa sem jo samo umila pod tekočo vodo in je kot nova.

Da se povrnem k nageljčku: bil je v lončku, delno vkopan v zemljo, z ene strani delno zasenčen s hruškovim čokom, sicer pa na žgočem soncu, cvetel mi je slabo, večkrat je trpel sušo. Pa skoraj nič mu nisem prilivala gnojila za cvetje. A ker so trije skupaj, je nekako izgledalo. Letošnja zgodnja suša ga je tako zdelala, da ni bil za nikamor in je odromal v večna nagljišča.

[muha]

Izgleda kot sejanček. Enojni se raje razmnožujejo s semeni, kot polnjeni.

Jaz imam že letošnje sejančke. Nekaj semen sem vrgla k "mulastemu" hibiskusu in so takoj vzklila. Tista, ki so se raztresla po brežini, bodo naslednjo pomlad - če. Odvisno od vremena. So pa vedno prijetno presenečenje.

Nasploh pokrovni-blazinasti nageljčki dosti dobro prenašajo sušo. Bolj nevarna jim je prevelika moča. Tudi gnojim jih nikoli. Domnevam, da jim ne bi ravno koristilo. Lažem: belim - binkoštnim vsako leto dosujem nekaj komposta, ti rabijo nekaj več crkljanja.

[Lpmami]

Glede gnojenja so se moji obnašali drugače. Lani sem jim nekajkrat prilila gnojilo za cvet in so dosti bolj živahno cveteli kot letos, ko sem jim prilila šele enkrat.
V suši se precej sušijo. Sicer ne pridejo preč, v okras pa ravno niso.
Lani je bilo tudi tako; ko jih je nekaj začelo preraščati, so pa na tri četrt v senci začeli prav lepo cveteti.