Objavljeno: To Jan 17, 2017 8:05 pm
voda, lep zapis o starih casih.
"divja figa" je figovec - moska figa, kajne?
Lp.
"divja figa" je figovec - moska figa, kajne?
Lp.
Stran 81 od 190
Objavljeno: To Jan 17, 2017 10:33 pm
mravlja, tako je. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Jan 20, 2017 2:02 pm
| crtj je napisal/a: |
| Ja, sem naštimal http://forum.gartlc.si/gartlc-about4266.html |
Interesenti za figo Michurinska 10 / Florea iz Bolgarije, ki se še niste oglasili v temi zgoraj, se prosim kar dajte, ker bo čez 7-10 dni naročilo.
Objavljeno: So Jan 21, 2017 5:30 pm
Ali ima kdo še v glavi (lahko tudi zapisano 
, kje vse so jeseni prodajali sorto Nordland?
, kje vse so jeseni prodajali sorto Nordland?Objavljeno: So Jan 21, 2017 6:52 pm
http://www.drevesnica.eu/katalog/sadno-drevje/figa-nordland/
Zaprmej
_________________mfranc
Zaprmej
_________________mfrancObjavljeno: So Jan 21, 2017 9:04 pm
O fajn, hvala.
Kakor razumem, nekako lezejo mnenja v smeri, da je Nordland v bistvu enak ali zelo soroden Longue d'Aout (in Niagara black).
Zbirka za ranč naj bi bila: Violeta bavarska, Desert king, N/LdA in Michurinska/florea. Violeta že en čas lepo rodi, DK je šel malo neposrečeno v zemljo lansko pomlad - bomo videli, kaj od njega ostane po tejle nekolko bolj hardcore zimi; zadnja dva sta pa zdaj tudi že na obzorju.
Kakor razumem, nekako lezejo mnenja v smeri, da je Nordland v bistvu enak ali zelo soroden Longue d'Aout (in Niagara black).
Zbirka za ranč naj bi bila: Violeta bavarska, Desert king, N/LdA in Michurinska/florea. Violeta že en čas lepo rodi, DK je šel malo neposrečeno v zemljo lansko pomlad - bomo videli, kaj od njega ostane po tejle nekolko bolj hardcore zimi; zadnja dva sta pa zdaj tudi že na obzorju.
Objavljeno: Ne Jan 22, 2017 10:40 am
| Andrej Banko je napisal/a: |
Mravlja, kakšen substrat pa narediš za ulončeno figo ? Pozimi je pa, predvidevam, verjetno najbolj primerna kakšna garaža s 5-10 stopinj ... |
Nisem ravno mravlja, ampak vseeno .... (bom pazil da ga ne pohodim)
Fige že vsa leta izključno gojim v loncih in tega je že 20 let.
Uporabljam različne pristope in vsi so sprejemljivi, ker so fige izjemno prilagodljive. So pa nekateri, ki so se meni zdeli najboljši, predvsem imam tu v mislih izbiro zemlje.
Figa je velik porabnik vode, ker s časom zraste v večji grm z veliko velikih listov in je tako razumljivo močan evaporacijski tok vlage. Če se ji nudi dovolj vode pri koreninah je posledično tudi močna rast, ki je predpogoj za dolgotrajnejšo vitalnost rastline. Se mi zdi, da sem nekje že pisal o pomenu vitalnosti in se ne želim ponavljati, vendar v primeru vzgoje v posodah je to še toliko bolj pomembno. (omejen prostor, ne optimalni pogoji in rastlina hitro zdrsne v območje "težav" kar pa sama v naravi rešuje z vitalno rastjo in preraščanjem, zato toliko povdarka na temu)
Zemlja. Zemlja nudi rastlini oporo za pokončno rast, nudi ji zrak, vodo in hranila.
Če opora ne predstavlja težav, so pa zagotovo naslednji dejavniki toliko bolj problematični pri vzgoji v posodah.
Zračnost zemlje je največja pri rahlih mešanicah z dodatki perlita, šote, glinopora, tudi peska.
Vodna kapiciteta je največja pri šoti in najmanjša v ilovnato glineni zemlji, hkrati pa je obratna situacija glede zadrževanja vlage, ko jo glina najbolj učinkovito zadržuje, šota pa se zelo hitro izsuši.
Za hranila trdim, da neglede kako čudežno superiorno mešanico sestaviš, v vsakem primeru vitalna in močna rastlina izprazni (dobesedno) grudo v zelo kratkem času. (vsekakor pred zaključkom 1. sezone) Naprej je obsojena na životarjenje in posledično doživlja šok, ali pa jo dognojuješ.
Jaz za sajenje uporabljam šotno zemljo, primešam pa ji apnenčasti pesek in glino. Razmerje 9:0,5:0,5 - približno, vsekakor mora biti šota v veliki večini.
Sicer sem včasih dobre volje in šoti dodam še nekaj komposta, tudi kakšno pest vrtne zemlje, vendar se držim maksimalnega deleža šote.
Okoli šote dopuščam možnost, da ni idealna podlaga za najboljši okus plodov, vendar je na drugi strani sestavni del vzgoje lastne fige v loncu tudi obveznost in oskrba za preživetje rastline skozi daljše - večletno obdobje. Ta detajlček se pokaže šele po daljšem vročem poletju, ko je poraba vode velika in je kar na enkrat potreba po dva ali celo trikratnem zalivanju na dan. Kako uspešno si skrben se najkasneje pokaže na plodovih, kar je tudi glavni namen celotnega angažmaja.
Vsekakor je šota v glavnini velik rezervoar za vodo, ki jo rastlina v vročih dneh še kako potrebuje.
Kot zanimivost. Pri sicer drugih kulturah sem preizkušal učinek različnih zemelj. Primerjal sem 100% šoto in mešanico 20% šote plus 80% komposti, vrtna zemlja, itd. Vodna kapaciteta med obema je bila v razmerju cca 3:1 in tu je ključ za uspeh, (širša slika) ... seveda v kombinaciji z zračnostjo.
Dognojevanje. Poizkušal sem vse, od močnega gnojenja z vodotopnimi gnojili preko celega leta vse do pozne jeseni in po "lestvici" do praktično nič gnojenja. Rezultat je verjetno logičen, s tem, da naj izpostavim močno gnojeno opcijo, ki sem jo prezimoval v rastlinjaku in je bil les dobro dozorel. Niti najmanjše poškodbe zaradi mraza - saj veš, prazen žakelj ne stoji pokonci.
Trenutno pa sem nekje v konkretnejšem "stanju" razmišljanja brez kemije in tako jih dognojujem le z briketiranim gnojem. Starejše fige presajam na dve do tri leta (pa še to prehitro pridem do maximuma še obvladljivega lonca) zato ji v izhodišču pustim višji rob na loncu, da lahko naslednje leto dodajam svežo zemljo. Tako ji pač nasujem dve ali tri večje pesti briketiranega g. čez pa nekaj šote, da je vse skupaj na vlagi. Ni bojazni za ožiganje korenin.
Rezultat. Še sprejemljiva vitalna rast, bi pa želel boljše.
V grobem je to situacija, ki mi nudi zadovoljive rezultate ob še sprejemljivih obvezah do rastline. Poizkušam gledati na celotno enačbo, tudi na sebe.
Morda še okoli prezimovanja. Vsako zimo nas preseneti teden z zelo nizkimi temperaturami (tudi -20°C), letos je to še toliko bolj konkretno, sicer pa kar nekaj časa -10°C.
Postavljene jih imam v neogrevanem, vendar zaprtem rastlinjaku in nikoli še ni pozebel niti en vršiček. Zunaj mi gre previloma vse do zemlje in nato spomladi - beri zgodaj poleti - odganjajo iz zemlje, skratka nula.
Zaključek. Ni tako problematičen globok minus, kakor pa veter v kombinaciji z mrazom.
Toliko na hitro. Upam, da je razumljiva poanta.
Objavljeno: Ne Jan 22, 2017 10:46 am
| juglans je napisal/a: |
| Starejše fige presajam na dve do tri leta (pa še to prehitro pridem do maximuma še obvladljivega lonca) |
Če bi dal v odslužene vinske sode? (Kakor razumem, imaš na stalnem mestu, ni treba premikati naokoli)
Objavljeno: Ne Jan 22, 2017 12:12 pm
In potem rabiš dvigalo, če želiš karkoli ...
No, saj z neko podobno situacijo se ukvarjam zadnji čas, ko bi bilo potrebno, pa sem "na roke" popolnoma nemočen.
Ampak vredu, tolažm se, da je kot z vsako stvarjo nekje limit in imam zadaj podmladek.
No, saj z neko podobno situacijo se ukvarjam zadnji čas, ko bi bilo potrebno, pa sem "na roke" popolnoma nemočen.
Ampak vredu, tolažm se, da je kot z vsako stvarjo nekje limit in imam zadaj podmladek.
Objavljeno: Ne Jan 22, 2017 12:37 pm
Super, Juglans. Koristne informacije. Sicer se jaz nimam namena ukvarjati s trajno vzgoji fige v loncu, temveč le kako leto ali dve, da majhna sadika malo zraste. Potem gre na prosto !
Tukaj v okolici vem za kar nekaj fig, ki jih lastniki pozimi nič ne zaščitijo, pa kar super preživijo zime. Res pa je, da se ne spomnim, kdaj smo imeli nazadnje temperature -20 stopinj; morda kdaj v prejšnjem tisočletju - v '80.
Tukaj v okolici vem za kar nekaj fig, ki jih lastniki pozimi nič ne zaščitijo, pa kar super preživijo zime. Res pa je, da se ne spomnim, kdaj smo imeli nazadnje temperature -20 stopinj; morda kdaj v prejšnjem tisočletju - v '80.