Stran 82 od 92
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 10:39 am
Napisal/-a platar
| Plamenka je napisal/a: |
Hvala! 
Platar, ti jih imaš pa ogromno. Eden redkih si, ki ima sorto Sprite - jaz jo gojim že več let. |
Ja tudi pri meni je že od nekje leta 2011, seme še s strani Tomatojunkie.Zelo roden sladek in mesnat primeren tudi za sušenje, poleg Sweetie iz istega naslova, edini češnjevi, ki so ostali v izboru.
| htf_lover je napisal/a: |
| Platar, zanimivo da ti zapotec tako lepo uspeva. Pri meni je bil zelo pozen, hkrati pa so plodovi neenakomerno zoreli in so bili že mehki na dnu, ko so v celoti dozoreli. |
Saj lansko leto je bil tudi pri meni zelo pozen(avgust), kolikor se spomnem pa je lepo dozorel. Zanimivo je, da je lani bil večji Tlacolula letos pa so zelo majhni, kljub temu da sta rastla praktično skupaj.Podobno neenakomerno meni zorijo Japanese Black Trifele.(malo listov in zelo oskubljen, verjeten vzrok)Isto že mehki na dnu rame pa še svetlo.
Kaj je botrovalo temu, da so letos bolj zgodnji ne vem, opažam pa, da mi v rastlinjaku zorijo bolj vsi hkrati kot zunaj, ter da jih sonce rado ožge, ko so že bolj oskubljeni, predvsem po ramenih, kljub 30% senčilni mreži. Mogoče je bila razvita prepozno (začetek julija) Opažam tudi, da postene rastlina neodporna ravno v začetku zorenja plodov, pri meni je to v začetku julija, medtem ko v vegetacijski dobi ni težav.(No tudi vreme postane zoprno vročina preko 30°C vlaga nad 55% meni pa iz istih razlogov tudi malo popusti zbranost 
) Zato ponavadi sezono v rastlinjaku zaključim v avgustu, ko konvencionalni pripravki odpovejo, odstranim vrhe in poberem, kar je zraslo.(ostane samo nekaj samosevcev, kateri pa šele vegetirajo in nastavljajo plodove in so v precej boljši kondiciji. Povprečno dobim na sadiko od 3 do 5
kg plodov, kar se mi zdi povsem dovolj.
Glede semen pa ja, če jih že poberem jih iz najlepših plodov, je pa hkrati tudi res, da je čili, ki raste zunaj v slabših pogojih, precej bolj pekoč...
Tudi paradižnik iz njive kjer ni zalivanja in pretirane nege je bolj polnega okusa isto paprike. Eno je industrijska pridelava, drugo pa samooskrba, znajti in prilagoditi se je treba v tistih pogojih, ki jih vsak posebej ima.
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 11:30 am
Napisal/-a Tonček
| lpmami je napisal/a: |
"Kmetijska stroka narekuje pridelavo semen v optimalnih razmerah - od pedoloških do agrotehničnih. Treba je prisluhniti v prvi vrsti stroki."
Hmnja, treba se je tudi vprašati, kakšni so cilji stroke. Ko je to le čim večja donosnost, produktivnost, profitabilnost - takrat je vredno premisleka, če je treba res poslušati stroko in slepo delati za njene cilje. Če to niso moji cilji, ko so moji cilji drugačni, širši, ne delam slepo po "strokovnih" navodilih za cilje "stroke". |
Hvalabogu da nam je nekoč vladala Marija Terezija ki je dala prednost stroki pred šamani. Zato je danes avstrijsko kmetijstvo še danes prvo tako po konvencionalnem poljedelstvu, ekologiji in ekološkem kmetijstvu. Še vedno pa se najde prostor za razne guruje, biodinamike, zvezdoglede in procesije za dež. Živi in pusti živeti..
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 12:15 pm
Napisal/-a Irena
| Bicikel je napisal/a: |
Da ne boste samo teoretizirali ....  |
Bicikl,
daj se potrudi pa še enga Vrhnčana pridelaj; malo pokrižaj dolenjce, pa štajerce,...pa dobiš enga tapravga Vrhnčan-Bicikl 
.
Lepi kapitalci, ni kaj. Maš letos bolj debele sorte paradajzov?
Irena
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 2:44 pm
Napisal/-a Bicikel
Irena, vrhniški debeluh že obstaja - Kragulj smo ga poimenovali, domačinsko ime pri gospe, ki ga goji že vrsto let. Nismo pa ga uvrstili kot sorto, je bil pa predstavljen že pred leti.
Paradajzfešta 2013 (c) Borut70
Imam malo mešano, izrazitih debeluhov samo dobra četrtina. Če bi imel večino, bi moja ga. krepala pri pripravi mezge 
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 4:19 pm
Napisal/-a Irena
ha,ha...ga mam na vrtu; sem te hotla mal pohecat, pa se ne daš
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 10:00 pm
Napisal/-a mfranc
Slovo od lončnih paradajzev, včeraj so bili s hitro odločitvijo obrani in odstranjeni.
Obirati smo jih začeli v aprilu, in so svoje "odradili"
_________________mfranc
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 10:58 pm
Napisal/-a Plamenka
Lepa bera za slovo. Zanimivo, tudi pri nas smo včeraj odstranili lončne, ki so začeli zoreti sredi aprila. Stupice bi še delal, a zdaj je dovolj drugih in v vročini, ki bo spet prišla, se zalivanje petih velikih loncev le pozna. Tudi Burkanlapu, čeprav je za glavno sezono, bo v loncu kmalu opravil svoje, White Currant pa v loncu rumeni in bo po naslednjem obiranju tudi odstranjen.
Objavljeno: Če Jul 27, 2017 11:37 pm
Napisal/-a mfranc
Isto, nismo jokali , vrtnih je dosti in preveč.
V loncu je ostal še Ananas Bleue, ampak verjetno ne za dolgo. Plodov ima še veliko, nadaljevanje pa je vprašljivo. Nekaj dni nazaj, pri zadnjem vročinskem udaru, mu je popoldanski vroči veter dobesedno scvrl liste. Bil sem šokiran, ko sem proti večeru prišel na vrt.
Podmladka ni, kakšna daljša "ohladitev" na krščanskih 25 - 28 °C bi ga verjetno oživila. Napovedanih 35 in več stopinj pa ne vem, če bo preživel ..... _________________mfranc
Objavljeno: Pe Jul 28, 2017 12:17 am
Napisal/-a metuljc
| Tonček je napisal/a: |
Hvalabogu da nam je nekoč vladala Marija Terezija ki je dala prednost stroki pred šamani. Zato je danes avstrijsko kmetijstvo še danes prvo tako po konvencionalnem poljedelstvu, ekologiji in ekološkem kmetijstvu. Še vedno pa se najde prostor za razne guruje, biodinamike, zvezdoglede in procesije za dež. Živi in pusti živeti.. |
Drži se zapisanega.
Ekologija pa je bazična biološka disciplina, le po čem sodiš, da so avstrijski agronomi prvi v svetu v tej disciplini?
Objavljeno: Pe Jul 28, 2017 8:37 am
Napisal/-a Tonček
| metuljc je napisal/a: |
| Tonček je napisal/a: |
Hvalabogu da nam je nekoč vladala Marija Terezija ki je dala prednost stroki pred šamani. Zato je danes avstrijsko kmetijstvo še danes prvo tako po konvencionalnem poljedelstvu, ekologiji in ekološkem kmetijstvu. Še vedno pa se najde prostor za razne guruje, biodinamike, zvezdoglede in procesije za dež. Živi in pusti živeti.. |
Drži se zapisanega.
Ekologija pa je bazična biološka disciplina, le po čem sodiš, da so avstrijski agronomi prvi v svetu v tej disciplini? |
Napisal sem "avstrijsko kmetijstvo" in ne "agronomi". Agronomija je le en del kmetijstva poleg gozdarstva in živinoreje. Kmetijstvo je zato širši pojem. Ekologija ni bazična biološka disciplina temveč je kompleksna veda ki vključuje poleg biologije še vrsto drugih znanosti kot so npr. kemija, geografija, fizika, klimatologija itd. itd.
Da so Avstrijci prvi v ekologiji pa sodim po tem, kako ravnajo z okoljem, kako čuvajo svoje resurse (Magna in Slovenija), kako strokovno izvajajo ekološko kmetijstvo, kakšna je zavest ekoloških kmetov, kako imajo organiziran znanstveni in izobraževalni sistem, npr. http://www.ibo.at/de/, http://www.ecology.at/. Moja teta dobro pozna ekološko kmetijstvo in mi je veliko dobrega povedala ravno o Avstrijcih. Pri nas pa je ekologija na katastrofalno nizkem nivoju (pozidave, zbiranje odpadkov, degradacija zemlje) kljub kupu "biologov" ki končajo faks vsako leto.