Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
se ucim. Uporabil sem zelo razlicne mesanice, posebnega svojega recepta (se) nimam. Dokler je mala in ima se sibke korenine, jo dam v mesanico rahle vrtne zemlje, komposta, tudi kak pesek ali kamen dam v lonec, tudi zeolit. Ko je enkrat dobro ukoreninjena, so rahle mesanice manj primerne (voda prehitro odteka, substrat se prehitro osusi). Zalivati je potrebno redno, ce pozabis zaliti, ce zacnejo listi veneti, tudi rumeneti, jo postavis v senco, zalijes in ti napako oprosti. Zelo dobro mi je rastla tudi v mastni zemlji (sem se poskusil priblizati naravnim pogojem). Gnojim redko - zalozno ob saditvi, ter od spomladi pa nekje do zacetka julija, potem ne vec, da se do zime umiri. Zagovarjam pocasno rast.
Lp.
Zanimivo, oba z Juglansom omenjata velike potrebe po vodi. To si pa pri figi nikoli ne bi mislil ... Glede na to, da je bolj mediteranska rastlina, bi po eni ( očitno slabi ) logiki predvideval, da ima raje bolj suho zemljo kot npr. limona.
Potem dodatek malo vermikulita v substrat morda ne bi bil čista neumnost ?!
Figa - največja je v 150 - 200 l loncu. Ne vem natančno, je bil pa največji in pripeljal sem ga s kombijem. Ostale so manjše in sem v dilemi kako in kaj v naprej.
Sprva še o vitalnosti. To največjo sedaj cca 5 let ne presajam več. Visoka je 2+, široka pa 4m. Zanimivo je opazovati, kako se rastlina obnaša, ko ne dobi sveže zemlje in tako nima možnosti rasti novih korenin v hranljivo okolje. S časom rast postaja vse kompaktnejša, se umirja, listi so vse manjši in počasi posamezne veje ne ozelenijo več. Vsako leto je tudi manj plodov, oz. jih na koncu sedaj ni več. Očitno se vidi kako rastlina slabi in ni sposobna več "preskoka" v bujnejšo rast vsaj kakšnega poganjka, če že ne more prehraniti celotne krošnje. Počasi odmira. Ravno to jesen sem jo oblomil suhih vej. Zelo veliko. Razmišljal sem kako bi jo lahko osvežil in druge ideje nisem dobil, kot to, da jo nekako dvignem in izlončim. Nato bi ji z motorko obžagal grudo, v to pa nasul sveže zemlje. Seveda tudi obrezal. Ampak kako naj jo dvignem, ... morda leže in jo trije bikci cukamo v eno smer, drugi trije pa držijo lonec. Cela vas v akciji torej.
Alternativa je tudi, da si posadim podmladek in "jovo na novo".
Morda v povezavi s to problematiko še malenkost. Ko figa obstane v rastlinjaku, se vegetacija precej podaljša in posledično je težava z koreninsko omejenostjo toliko večja - hitrejša.
Fige še nisem obrezoval. Presajam jih na dve tri leta. Prvo leto je bujna rast z daljšimi vejami, nadaljnji dve sezoni se umiri in zgošča s kratkimi vejami ter tako dalje. To mi je v glavnem funkcioniralo vedno. Je pa tudi resnica, da imam veliko prostora in, ko je dovolj velika, da je ne morem več kar tako prestavljati obstoji v rastlinjaku. Vrata v rastlinjak so 2x2m. Verjetno, če bi prvo leto le naredila predolgo vejo, bi jo sigurno prikrajšal.
Potrebe po vodi. Zanimivo je tudi to opazovati, sploh pa smo zanimivi mi sami z nekimi predstavami, ki se večkrat izkežejo za ne ravno dobre. Prvo kot prvo je vzgoja v posodah povsem drugačna situacija kot vzgoja na prostem, a vseeno. Recimo kaktusi. Če je kaktus dovolj velik in vitalen po presajanju požene močne korenine, ki hitro zapolnijo volumen posode. Ko so korenine aktivne, mlade z veliko koreninskih laskov je neverjetno kako močno srkajo vlago. Dobesedno je bil neprestano suh, medtem, ko je naslednja leta potreba vse manjša. Presajam jih na 3 - 4 leta. Tako je z vsemi rastlinami.
Mravlja, kakšen substrat pa narediš za ulončeno figo ? Pozimi je pa, predvidevam, verjetno najbolj primerna kakšna garaža s 5-10 stopinj ...
Nisem ravno mravlja, ampak vseeno .... (bom pazil da ga ne pohodim)
...
Hej, juglans, pazi, le pazi... ... - pohvalno je, da se v danasnji druzbi se najdejo ljudje, ki pazijo, da koga ne pohodijo
In zdaj izvem, zakaj vse rabis ogromne lonce - se pomnite, tovarisi, naso jesensko debato?
Drugace pa zelo zanimivo. Za tako veliko figo pri nas ne slisis vsak dan in rad bi izvedel kaj vec o njej.
Koliko je stara? Kaksne sorte je? Kje si jo staknil? Kako ti je rodila? 1 rod, 2 roda? ...? ...? Verjetno je v loncu velikosti fi ca. 80cm? Je ze celo njeno "figovo" zivljenje v loncu in v rastlinjaku? Mraz imas/imate konkreten, kaj pa zavetne lege? Tam je lahko kake 3-4 stopinje topleje? Si kdaj razmisljal, da bi jo, veliko kot je, preprosto prestavil/posadil na prosto? Uh, sem radoznal.
Drugace pa, sota je pa sigurno zadnja "surovina", na katero bi ob presajanju fige pomislil. Ker je ni na njenem naravnem "jedilnem listu" me vlece (vsako leto bolj) v smer umesane ilovice, gline... Za vlago pri meni poskrbi zeolit.
Andrej Banko je napisal/a:
Zanimivo, oba z Juglansom omenjata velike potrebe po vodi. To si pa pri figi nikoli ne bi mislil ... Glede na to, da je bolj mediteranska rastlina, bi po eni ( očitno slabi ) logiki predvideval, da ima raje bolj suho zemljo kot npr. limona.
Potem dodatek malo vermikulita v substrat morda ne bi bil čista neumnost ?!
Drugace pa zelo zanimivo. Za tako veliko figo pri nas ne slisis vsak dan in rad bi izvedel kaj vec o njej.
Koliko je stara? Kaksne sorte je? Kje si jo staknil? Kako ti je rodila? 1 rod, 2 roda? ...? ...? Verjetno je v loncu velikosti fi ca. 80cm? Je ze celo njeno "figovo" zivljenje v loncu in v rastlinjaku? Mraz imas/imate konkreten, kaj pa zavetne lege? Tam je lahko kake 3-4 stopinje topleje? Si kdaj razmisljal, da bi jo, veliko kot je, preprosto prestavil/posadil na prosto? Uh, sem radoznal.
Da bi videl tole "čudo" - 2 x 4 metre v loncu, bi se pa že skoraj splačalo do Bele krajine zapeljat.
Prosim, da kolikor se da omejite citiranje in ga uporabite le takrat, ko je to za razumevanje nujno potrebno. Nenujno citiranje daljših tekstov lahko deluje nepregledno, še zlasti na majhnih ekranih mobilnih telefonov.
@AB; sedaj se je ne splača gledati, ker je vse skupaj ena velika žalost, je pa bila impozantna, smo se cela poletja na njej pasli. Lušno kot ne vem kaj, samo povem.
Drugače pa, stara je nekaj manj kot 20 let, sorta NN, vir je vinorodni okoliš okolica Sevnice, verjetno enorodka (zelo redko je dozorel kakšen plod v začetku poletja, večina kasneje - avg, sept. tam nekje) fige so majhne, (cca 2 - 3cm) vijolično rjave barve, če jih poješ veliko malo peče jezik ampak ful sladke, ... Nikakor nek silen presežek, vendar za toliko let nazaj in osrednji konec Slo, kjer sem prvotno bival vseeno prava atrakcija.
Ravno v jeseni, ko sem štefnal za starim kakijem (omenjal v temi "kaki") je pri hiši enako stara figa. Verjetno 100 let, veliko manj sigurno ne, najdebelejše deblo premera 20cm, ob prastari zidanici, ... impozantno po izgledu, kot zgodbi. Se najde podobnih zgodb, samo pri nas (nasplošno) nismo senzitivni za te reči in ne znamo iz tega potegniti "lastnih korenin". Raje sekamo in podiramo, pa potem postavljamo na novo, iz generacije v generacijo, iz obdobja v obdobje, skratka ...., pa saj je verjetno jasno kaj imam v mislih, a ne? Identiteta.
Sajenje na prosto. Zavetne lege nimam; zanimivo, ampak vse pritikline, kolikor jih je, so tako, da je NE. Nadalje sem teoretiziral v drugo smer. Posadil bi jo na prosto, čez pa postavil manjši rastlinjak. No, potem bi notri zatlačil še to in ono mediteransko in bi postal prevelik rastlinjak. Sledijo obveznosti, skrbi, stroški in na koncu se je razmišljanje v tej smeri zaustavilo; .... trenutno, kaj bo pa še ne vem.
Mi lahko kdo pove, kakšne sorte je tale figa. Imam jo posajeno na primorskem. Velika sorta, zelo sladka, edino, moti me, da skozi spodnjo luknjo-tam kjer naj bi bila muha, rade pridejo mravlje. [url][img]http://shrani.si/t/1g/yI/2QmfL7KU/1/fotografija1556
ma ni to manj piši, ampak je res zelo nepregledno ko se ves čas citirate. saj zavrtiš kolešček na miški in prebereš prejšnje poste. citiranje fotk je nasploh .......
o identiteti oz nabavki "tujih" rastlin in semen je tudi škoda besed, saj je opazno, da se vedno na začetku leta zgodi "nabavna panika" katera pelje v vztrajno posiljevanje rastlin, ki so za določeno območje neprimerna in nemogoča.
"...narava je popolna in brezhibna. Čim bolj jo preučujemo, tem bolj razumevamo, kako skrivnosten je naravni svet. Zato je misliti, da lahko človek posnemajoč naravo njo samo prekosi, nezaslišna zmota..." M. Fukuoka "Revolucija ene slamice" lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
