image hostingTole bom poskusil v prihodnje. Avtorju fotografije je od osmih presajenih 5 preživelo.
Komentar?_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Asimina - Asimina triloba
-
AndrejK
- Prispevkov: 261
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
Lepo, da je tema ponovno zaživela 
Optimist: razmnoževanje asimin s pomočjo koreninskih poganjkov se mi ne zdi smiselno. Če je od osmih preživelo pet asimin, je dokaj slabo. Klavrno je verjetno tudi stanje v katerem so preživeli poganjki, potrebovali bodo vsaj 2 leti, da bodo primerni za cepljenje. Vzgoja iz semena ob ustrezni celoletni negi je veliko boljša izbira. Pri meni je 1/3 asimin, ki so vzklile spomladi, do jeseni zrastla do 60cm, debelina stebla 5mm. Skoraj primerno za cepljenje. V naslednjem letu bo prirast vsaj tolikšen, koreninski sistem temu primeren.
junglas: zelo se strinjam s tvojimi razlagami in opažanji. Jih potrjujejo moje praktične izkušnje na večjem številu asimin. Si bom prekopiral tvoj prispevek (če seveda lahko), da se slučajno ne izgubi.
Glede presajanja asimin: če se pri presajanju ne poškoduje oziroma zmanjša koreninskega sisteme, potem ni posledic zaradi samega presajanja.
Konkretno:
- iz manjšega v večji lonec, ostane v enakem okolju: izboljšanje pogojev, boljša rast
- iz lonca na prosto: poslabšanje pogojev, saj je koreninski sistem v začetku omejen na volumen lonca, ostali pogoji pa so slabši (rast na prostem, pred tem v rastlinjaku s stalno oskrbo). Zato je prvo leto potrebno redno zalivanje. Od maja do avgusta priporočam vsak dan, ki je brez padavin. V mojem primeru je to kar malo smešno (da ne napišem čudaško), saj zalivam asimine, ko v jarkih ob vrstah stoji voda. Ampak se pozna. Praktičen dokaz je 4 letni nasad brez take oskrbe in primerljivi 3 letni z ustrezno oskrbo. V 3 letnem nasadu so asimine višje skoraj za 1m.
- iz proste rasti v lonec: po mojih izkušnjah je to edini način, da se ohrani asimino, če jo je potrebno presaditi. Za leto ali dve se jo prestavi v lonec in za njo skrbi v rastlinjaku (senčenje, redno zalivanje). Na ta način bo tudi prvo leto po presajanju rasla normalno, koreninski sistem se bo obnovil.
- presajanje na prostem na drugo lokacijo: pri meni so se še vsi poskusi bolj slabo končali. Presajena asimina izgubi velik del aktivnih korenin, drugo leto vegatira, tudi naslednje ni nič bolje. Ne pomaga niti redno zalivanje. Morda bi pomagalo strojno izkopavanje.
Zimske temperature do -20 stopinj C niso problem. V Michiganu, kjer asimine rastejo v naravnem okolju, dosegajo vsako leto še nižje zimske temperature: tudi do -30 stopinj C. Problem pa predstavljajo temperature pod lediščem v času vegetacije. Jesenske zaustavijo zorenje plodov, samo drevo nima posledic (to se je zgodilo letos, ko smo imeli prvo slano sredi oktobra). Spomladanske pa naredijo več škode: v primeru nižjih temperatur popoka tudi lubje, da o propadu vseh poganjkov in cvetnih brstov sploh ne govorimo (spet primer letos spomladi, pozeba 29.4.). Ob ustrezni oskrbi to drevesa nadoknadijo. Če pa eni težavi sledijo druge, potem lahko manjša drevesca zaradi tega propadejo. Primer: spomladanska pozeba, poškodbe zaradi divjadi, rezervne poganjke objedajo polži, pomanjkanje vode v času rasti in konec je lahko že naslednjo pomlad.
Lp, Andrej
Optimist: razmnoževanje asimin s pomočjo koreninskih poganjkov se mi ne zdi smiselno. Če je od osmih preživelo pet asimin, je dokaj slabo. Klavrno je verjetno tudi stanje v katerem so preživeli poganjki, potrebovali bodo vsaj 2 leti, da bodo primerni za cepljenje. Vzgoja iz semena ob ustrezni celoletni negi je veliko boljša izbira. Pri meni je 1/3 asimin, ki so vzklile spomladi, do jeseni zrastla do 60cm, debelina stebla 5mm. Skoraj primerno za cepljenje. V naslednjem letu bo prirast vsaj tolikšen, koreninski sistem temu primeren.
junglas: zelo se strinjam s tvojimi razlagami in opažanji. Jih potrjujejo moje praktične izkušnje na večjem številu asimin. Si bom prekopiral tvoj prispevek (če seveda lahko), da se slučajno ne izgubi.
Glede presajanja asimin: če se pri presajanju ne poškoduje oziroma zmanjša koreninskega sisteme, potem ni posledic zaradi samega presajanja.
Konkretno:
- iz manjšega v večji lonec, ostane v enakem okolju: izboljšanje pogojev, boljša rast
- iz lonca na prosto: poslabšanje pogojev, saj je koreninski sistem v začetku omejen na volumen lonca, ostali pogoji pa so slabši (rast na prostem, pred tem v rastlinjaku s stalno oskrbo). Zato je prvo leto potrebno redno zalivanje. Od maja do avgusta priporočam vsak dan, ki je brez padavin. V mojem primeru je to kar malo smešno (da ne napišem čudaško), saj zalivam asimine, ko v jarkih ob vrstah stoji voda. Ampak se pozna. Praktičen dokaz je 4 letni nasad brez take oskrbe in primerljivi 3 letni z ustrezno oskrbo. V 3 letnem nasadu so asimine višje skoraj za 1m.
- iz proste rasti v lonec: po mojih izkušnjah je to edini način, da se ohrani asimino, če jo je potrebno presaditi. Za leto ali dve se jo prestavi v lonec in za njo skrbi v rastlinjaku (senčenje, redno zalivanje). Na ta način bo tudi prvo leto po presajanju rasla normalno, koreninski sistem se bo obnovil.
- presajanje na prostem na drugo lokacijo: pri meni so se še vsi poskusi bolj slabo končali. Presajena asimina izgubi velik del aktivnih korenin, drugo leto vegatira, tudi naslednje ni nič bolje. Ne pomaga niti redno zalivanje. Morda bi pomagalo strojno izkopavanje.
Zimske temperature do -20 stopinj C niso problem. V Michiganu, kjer asimine rastejo v naravnem okolju, dosegajo vsako leto še nižje zimske temperature: tudi do -30 stopinj C. Problem pa predstavljajo temperature pod lediščem v času vegetacije. Jesenske zaustavijo zorenje plodov, samo drevo nima posledic (to se je zgodilo letos, ko smo imeli prvo slano sredi oktobra). Spomladanske pa naredijo več škode: v primeru nižjih temperatur popoka tudi lubje, da o propadu vseh poganjkov in cvetnih brstov sploh ne govorimo (spet primer letos spomladi, pozeba 29.4.). Ob ustrezni oskrbi to drevesa nadoknadijo. Če pa eni težavi sledijo druge, potem lahko manjša drevesca zaradi tega propadejo. Primer: spomladanska pozeba, poškodbe zaradi divjadi, rezervne poganjke objedajo polži, pomanjkanje vode v času rasti in konec je lahko že naslednjo pomlad.
Lp, Andrej
-
mravlja
- Prispevkov: 4265
- Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am
Andrej, hvala ti za obilo informacij... zanima pa me tole:
ko ste odkopa(va)li asimine iz proste rasti za presajanje, na kakšne korenine ste naleteli (zanima me seveda srčna korenina in okvirna globina odkopa), ter kolika je lahko še starost odkopane sadike/drevesa,
da je to še mogoče oz. smiselno?
juglans:
resnično me zanima, kaj se je zgodilo s tvojo...
Mogoče še tole - na vprašanje glede presajanja asimine iz proste rasti na stalno mesto, mi je vzgojitelj le-teh postopek odsvetoval, po njegovem je boljše držati asimino v loncu in jih presajati v vedno večjega,
kolikorkrat je pač potreba, dokler ni ˝zrela˝ presaditev na stalno mesto. Postopek presajanja iz proste vzgoje na prosto... pa je izrecno odsvetoval.
ko ste odkopa(va)li asimine iz proste rasti za presajanje, na kakšne korenine ste naleteli (zanima me seveda srčna korenina in okvirna globina odkopa), ter kolika je lahko še starost odkopane sadike/drevesa,
da je to še mogoče oz. smiselno?
juglans:
resnično me zanima, kaj se je zgodilo s tvojo...
Mogoče še tole - na vprašanje glede presajanja asimine iz proste rasti na stalno mesto, mi je vzgojitelj le-teh postopek odsvetoval, po njegovem je boljše držati asimino v loncu in jih presajati v vedno večjega,
kolikorkrat je pač potreba, dokler ni ˝zrela˝ presaditev na stalno mesto. Postopek presajanja iz proste vzgoje na prosto... pa je izrecno odsvetoval.
-
Optimist
- Prispevkov: 1265
- Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am
Iz lonca v lonec presajat je škoda časa in denarja. Če nimaš placa za stalno posaditev je bolje, da jo nabaviš tedaj ko ga imaš. Najceneje...
Če ji boš naštimal dobre pogoje v loncu, bo kmalu preplitek, če jih ne boš bo stagnirala. V obeh primerih boš na zgubi..._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Če ji boš naštimal dobre pogoje v loncu, bo kmalu preplitek, če jih ne boš bo stagnirala. V obeh primerih boš na zgubi..._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
-
AndrejK
- Prispevkov: 261
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
mravlja: presajal sem sadike, ki so rastle na prostem 1 leto. Sadike, ki so v tem letu slabo rastle (vejice do 5cm, rumenkasti listi) niso imele skoraj nič večji koreninski sistem kot ob sajenju. Sadike, si so zrastle 10cm+, pa so imele močno povečan koreninski sistem. Vse so imele več močnih korenin, ki so rastle praktično navpično v globino. Kopal sem pol metra globoko, pa nisem uspel izpuliti posamezne korenine, vse sem odtrgal. To početje ni smiselno.
LP, Andrej
LP, Andrej
-
AndrejK
- Prispevkov: 261
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
Po enem letu slabe rasti še ni nič določenega. Če v tretjem letu ni prirasta 20cm+, potem ga verjetno ne bo nikdar. V tem primeru ne pomaga presajanje v lonec, ta sadika je pač slaba. Presajanje v posodo in enoletna rehabilitacija v rastlinjaku je smiselna za sadike, ki so lepo rastle, pa jih moramo žal presediti na drugo mesto.
Lp, Andrej
Lp, Andrej
-
juglans
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
@AndrejK, me veseli, da se moje razpredanje potrjuje s prakso. Sicer s samimi asiminami nimam veliko izkušenj, sem pa vzpodbujal, razkopaval in opazoval toliko različnih rastlin, da sem na koncu zaključil z ugotovitvijo, ki je: "rastline se obnašajo po tipih in jih lahko tako popredalčkaš na nekaj osnovnih modelov z nekaterimi specifikami." Ti mali detajlčki pa človeka vseeno radi presenetijo. 
Neko podobno situacijo opazujem pri orehu posajenem v lonec. Nekako je obstal v njemu, to se pravi da ga nisem utegnil posaditi in tako ždi na previsu "bi - nebi". Seveda je poglavitna težava ta, da praktično vse korenine naredi na dnu posode, oz. vsako pomlad na novo požene kakšno skozi odprtine izven lonca in ta se sploh ekstra razbohoti. V jeseni, ko pospravljam ter prestavljam lonce jo kakopak odtrgam. In tako že tri leta "jovo na novo".
Vse je skoncentrirano na dnu in izven, večino volumna posode pa je nezasedena s koreninami.
@mravlja, pozdrav iz Sibirije
... ampak resno, dobrodošel v klubu nepoznavalcev. Toda predsednik in "kapo di banda" nevednih sem jaz. Verjetno mi ne sežeš do gležnja. Vsako leto na novo spoznavam posebnosti moje lokacije.
Ljudje si predstavo o Beli krajini slikajo na osnovi poletnega kopanja na Kolpi, ... pa ti "konci" skrivajo še mnogo kaj. Na momente je prav pasje.
Aja, poslovila se je sama. Ne poznam razlogov, ne govorim asiminščine. Ampak povsem mogoče je to, kar je omenil Andrej. Seštevek večih negativnih dejavnikov. Enostavno jo je letošnja pozeba totalno zakomirala, nikoli še tako. Nato je le še vegetirala. Preko poletja so lepo po etažah odmirale veje, od spodaj navzgor. Sedaj malce navihano pričakujem, če bo morda naslednje leto kaj ozelenelo iz zemlje. Pa četudi ne, ker tole "pozebanje" me je malce odbilo od nadaljnega poizkušanja z njo.
Neko podobno situacijo opazujem pri orehu posajenem v lonec. Nekako je obstal v njemu, to se pravi da ga nisem utegnil posaditi in tako ždi na previsu "bi - nebi". Seveda je poglavitna težava ta, da praktično vse korenine naredi na dnu posode, oz. vsako pomlad na novo požene kakšno skozi odprtine izven lonca in ta se sploh ekstra razbohoti. V jeseni, ko pospravljam ter prestavljam lonce jo kakopak odtrgam. In tako že tri leta "jovo na novo".
Vse je skoncentrirano na dnu in izven, večino volumna posode pa je nezasedena s koreninami.
@mravlja, pozdrav iz Sibirije
... ampak resno, dobrodošel v klubu nepoznavalcev. Toda predsednik in "kapo di banda" nevednih sem jaz. Verjetno mi ne sežeš do gležnja.
Vsako leto na novo spoznavam posebnosti moje lokacije. Ljudje si predstavo o Beli krajini slikajo na osnovi poletnega kopanja na Kolpi, ... pa ti "konci" skrivajo še mnogo kaj. Na momente je prav pasje.
Aja, poslovila se je sama. Ne poznam razlogov, ne govorim asiminščine. Ampak povsem mogoče je to, kar je omenil Andrej. Seštevek večih negativnih dejavnikov. Enostavno jo je letošnja pozeba totalno zakomirala, nikoli še tako. Nato je le še vegetirala. Preko poletja so lepo po etažah odmirale veje, od spodaj navzgor. Sedaj malce navihano pričakujem, če bo morda naslednje leto kaj ozelenelo iz zemlje. Pa četudi ne, ker tole "pozebanje" me je malce odbilo od nadaljnega poizkušanja z njo.
-
juglans
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
| AndrejK je napisal/a: |
| Po enem letu slabe rasti še ni nič določenega. Če v tretjem letu ni prirasta 20cm+, potem ga verjetno ne bo nikdar. V tem primeru ne pomaga presajanje v lonec, ta sadika je pač slaba. Presajanje v posodo in enoletna rehabilitacija v rastlinjaku je smiselna za sadike, ki so lepo rastle, pa jih moramo žal presediti na drugo mesto. Lp, Andrej |
Navezano na to trditev.
Resni in odgovorni drevesničarji, oz. vsi ki kakorkoli vzgajajo trajne rastline se v primeru ostankov proizvodnje, ki še za eno leto obstane na vrtnariji resno trudijo za ohranjanje vitalnosti rastline. Prijemi so različni, verjetno jih je toliko, kolikor je strokovnjakov, ampak skupni imenovalec vseh tehnik je vzpodbujanje in ohranjanje nove rasti v dodatni sezoni rastline v loncu. Presajanje je včasih neizvedljivo (razlog je lahko precej širši in ne le zgolj izvedbene narave), rastlina pa brez sveže zemlje in dodatnega prostora za korenine težko ohranja minimalno rastno potenco. To po navadi pripelje v stagnacijo in slabenje rastline. Na pogled neizostrenega opazovalca se ji niti ne vidi, vitalno pa je oslabljena. Če je takšno stanje preveč izrazito in po možnost še dolgotrajno, jo je največkrat zelo težko, če že ne nemogoče na novo postaviti na "zeleno vejo".
Vsaj po mojih izkušnjah se je v takšnih primerih pametneje odločiti za drug, vitalnejši primerek. (neperspektivne pa zavreči ali prestaviti v "experimental mode")
Bistveno je to, kar je Andrej že večkrat izpostavljal. Ključna je prirast zadnje rastne sezone in s tem je pojasnjeno večino pomembnih stvari za rastlino in nadaljni potencial.
je pa težko, ker običajno izkušen človek takšna stanja težje prepoznava in se nato uči na nepojasnjenih napakah; tega je zelo veliko, na žalost ...