Ja, ko tole čitam se mi res zdi, da se za obstoj in razvoj Kranjske čebelice zavoljo tebe ni treba bati. Pa še nekaj sem opazila - zdaj nič več ne kličeš "profesionalnega lovilca rojev", ampak že vse sam postoriš. Čestitke!_________________naredimo svet lepši
Nič ne podcenjuj svojih podvigov. Marsikomu med nami - meni zagotovo - bi se pošteno hlače tresle, če bi bil postavljen pred tako nalogo, četudi bi teoretično vedel, kaj mu je storiti._________________naredimo svet lepši
Ta dva današnja bosta združena v eno družino, ker je bil drugi res zelo majhen in je verjetno, da so šle sicer iz enega panja, a so pač v dveh skupini posedle na jablano. Vse skupaj pa dobi moj dosedanji reševalec, ki ima ravno prostor + da se mu oddolžim za pomoč.
Doslej je bilo tako skupaj 6 rojev iz 3 panjev, od tega jih je 5 bilo ujetih in parkiranih, eden manjši vmes pa je šel neznano kam, ker ni bilo nikogar pri roki in so šele kasneje sosedje poročali. To je kar lep rezultat.
čestitke crtj, odlično ti gre. kmalu boš prišel tudi do "žlice" medu. šele takrat boš okusil slast čebelarstva. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Ja, to razumem Vendar je glavna paša izpadla že sama od sebe, za to je poskrbelo vreme; tako da bom izkoristil že tako pokvarjeno sezono vsaj za povečanje obsega.
Ne uspeva tu v ravnini. Tu in tam je kakšna lipa... Akacija je daleč najpomembnejša, brez konkurence. Naslednja močna stvar v enem kosu bodo buče za cvetni prah, pri nas lokalno pa ajda, če bodo pogoji, da medi - sorta naj bi bila prava (Bambi). Verjetno bom sejal še industrijsko konopljo in facelijo, okoli nas pa bodo pozno poleti najbrž še sončnice in sirek. Pa travniki so, seveda.
Zdaj čakam, da mine napovedano hladno obdobje, pa potem, ko bo stabilno 20 in več C, pridem z mravljinčno kislino počistiti panje, ki so imeli po dva roja.
Tiste, ki so šle skozi zimo s kombinacijo 1 gnezdo + 1 zaloga, so po dveh rojih že kar zmatrane, sem jim snel dol 2. teden aprila dodano medno naklado, ker nimajo kaj z njo počet, in dodal nekaj delno namočenega, pretežno suhega cukra (v stabilno toplejšem vremenu bi dal malo raztopine v visoko podnico, tako pa dam zgoraj tako mini nakladico, 5 cm višine, in znotraj nje krožnik).
Preostali dve stari sta prezimili kot 2 nakladi gnezda + 1 zaloga in tudi po dveh rojih kar dobro migata, celo sem po sat dva medu danes ven odnesel (še dosti imajo, prostor pa tudi).
Premikanje panjev tako, da nastaviš pred vhod neke motnje in to sproži reorientacijo, dela super. (Tudi če ni to razlog - v glavnem, dela.)
Vmes se je žena odločila, da jo čebele vendarle zanimajo, in danes kupuje zaščitno obleko - hčerka pa se je pridružila že od začetka. Zelo vesel.
Ja, pes je sicer zelo radoveden, vendar je že nabral določene izkušnje s čebelami. Tako da ko dam gor kombinezon, mi (zelo drugače kot sicer) niti slučajno ne sledi, temveč se zavleče v hiši in da mir. In ko pridem nazaj, je strašno navdušen da sem še živ.
Te pogače s sojo poznam, ampak se nisem nikoli odločil zanje.
Tudi sam se trudim stvar peljati s čim manj takimi dodatki, ki jih čebele ne srečujejo že same. Pri tem seveda pomaga tudi to, da je dejavnost hobi in ne nekaj, od katere bi bil tako odvisen, da bi čutil presing iztisniti čim več. Tempo pobiranjaimam nekako tak, kot si povedal.
Prekmurje - ravninski del je sicer naporna lokacija, ker je veliko kmetijstva, slaba raznolikost paš in veliko čebelarskega prometa. Ampak tu imamo zemljo in tu pač poskušamo. Imam pa v mislih še kakšno dodatno manjšo travniško-gozdno parcelo na Goričkem.