Stran 10 od 31
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 9:36 am
Napisal/-a bobolino
povzemam vaša pisanja in razmišljam dalje. Spomladi se mi je zasejalo ogromno sort paradižnikov kar na gredo, v kotu, kamor sem odlagala prezorele plodove. Sadike so bile v primerjavi z noter vzgojenimi čvrste, nizke in čokate, prekrasne temno zelene barve in z bujno razvejanim koreninskim sistemom. Skratka, lepše kot notranje. Če bi delala primerjalni test, in bi semena sedaj načrtno dala v zemljo, označila in spremljala rast, nisem tako prepričana, ali bi semena zgnila ali ne. Po moje bi bilo več uspeha, če bi jeseni načrtno pustila plodove na zemlji, ker bi se semena navadila vremenskih razmer. In pa tu bi bilo zanimivo primerjati čas zorenja istih sort._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 9:59 am
Napisal/-a notranjka
Zorijo nekako isto ali mogoče teden kasneje.
Se mi je isto dogajalo lani in predlani.Sadike so bi rekla močnejše in tudi nekako bolj odporne na bolezni,no vsaj moje so bile.
In nekaj sem jih potem kar presadila v lonce ali ven na gredo.
Edina slaba lastnost je,da ne veš točne sorte in jih ne moreš takoj označit._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 10:09 am
Napisal/-a bobolino
zato pa pravim, da bi morda jeseni poskusila malo eksperimentirat z označenimi plodovi, tudi iz vidika odpornosti._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 10:36 am
Napisal/-a Danilo
Tudi na svojem vrtu vsako leto pustim nakaj samosejancem , da zrastejo in sicer malo kasneje lepo rodijo. Za to sezono sem zato (tudi zaradi vaših dobrih nasvetov o zimskem sejanju) posejal nekaj semen direktno v rastlinjak in gredo, kasneje pa jim bom za sosede dal bratce iste sorte "z ljubeznijo vzgojenih" sadik. O rezultatih se beremo poleti.
Lep pozdrav
Danilo
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 11:37 am
Napisal/-a MARIJAV
Pred več kot dvema desetletjema, ko lončki še niso bili moderni, smo pri nas sejali ves paradižnik direktno v zemljo v plastenjaku, ki večinoma ni bil ogrevan, le kadar so se temperature spustile pod -3 smo v plastenjaku zvečer prižgali nekaj sveč.
Setev smo vedno naredili tam nekje od 5-7 marca, pokrili s časopisnim papirjem, sadike so vzniknile tam proti koncu marca, ko smo setev odkrili in malo preredčili, da je sadikca imela 5 cm prostora okoli in okoli. Enako smo sejali tudi papriko.
Po prvem maju so bile sadike prekrasne, temnozelene, stebla izjemno močna, za prodajo smo jih pulili v gajbico s koreninsko grudo._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 12:05 pm
Napisal/-a zuf
Mogoče si tole zasluži novo temo v podforumu paradižnik, "setev paradižnika direktno na vrt"?
Imam nekaj izkušenj tudi jaz, pa slikovni material.
Na kratko, najbolj priročno je puščanje plodov zunaj čez zimo, nekje v bližini, kjer jih bomo gojili naslednjo sezono.
Lahko kasneje napišem kaj več o tem.
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 12:07 pm
Napisal/-a zuf
muha, to sem zasledil nekaj prispevkov nazaj, ko si zapisala vpliv mrzle zemlje, mi je takoj kliknilo.
Do zdaj sem vedno zimsko sejal pod napuščem na betonskih ploščicah.
Letos bo isto pod napuščem, ampak na lesenih klopcah, bo stvar malenkost izboljšana.
Hvala za nasvet.
Objavljeno: Pe Feb 21, 2014 5:31 pm
Napisal/-a andreja62
| Aye-Aye je napisal/a: |
stara postaja, pokrovčki so bili povsod, le da sem jih odstranila, da sem lahko slikala rastline. Ko so rastline prerasle velikost lončka, sem jih postavila v mini rastlinjak, kjer so se uspešno kosale z onimi kaljenimi na toplem v hiši pod lučko. Pokrovčki so vsi naluknjani.
Muha, seveda imam vse na balkonu pod napuščem, a ko pri nas dežuje ali sneži je vseeno vse mokro, ker ja balkon lesen tudi ni neke velike izolacije od sopdaj, kot je recimo, če vse skupaj leži na zemlji. Je pa tako, da ko so enkrat rastlinice vzklile in je bilo napovedano zjutraj globoko pod 0°C, sem vse skupaj prekrila z deko. Lončke imam še dodatno postavljene v pesek, da se tla hitreje segrejejo in nekako držijo toploto.
Zuf, lončki so od sojnih jogurtov, zelo dobri, ravno pravi za to. Včasih sem teh več konzumirala, zdaj jih ne več. Tako da sem v leclercu kupila pol litrske prozorne lončke iz koruze, saj mi je težko potem vso to plastiko gledat, ti pa lepo razpadejo že če so dovolj dolgo na vročini. problem imam sedaj samo s pokrovčki, tako sem si zamislila nekaj takega od Bevann-a, za smootie . Če se mi še kdo pridruži, lahko skupaj naročimo, rabim tudi še nekaj malo večjih vrečk za fižol, grah... |
Jaz bi se tudi pridružila pri naročilu._________________Andreja
Objavljeno: Pe Feb 21, 2014 10:49 pm
Napisal/-a Marjeta
| MARIJAV je napisal/a: |
Pred več kot dvema desetletjema, ko lončki še niso bili moderni, smo pri nas sejali ves paradižnik direktno v zemljo v plastenjaku, ki večinoma ni bil ogrevan, le kadar so se temperature spustile pod -3 smo v plastenjaku zvečer prižgali nekaj sveč.
Setev smo vedno naredili tam nekje od 5-7 marca, pokrili s časopisnim papirjem, sadike so vzniknile tam proti koncu marca, ko smo setev odkrili in malo preredčili, da je sadikca imela 5 cm prostora okoli in okoli. Enako smo sejali tudi papriko.
Po prvem maju so bile sadike prekrasne, temnozelene, stebla izjemno močna, za prodajo smo jih pulili v gajbico s koreninsko grudo. |
Takole brez lastne izkušnje bi rekla, da je tak način enostavnejši kot vzgoja v lončkih.
A ima tudi kaj slabih strani?
Mene mika, priznam. 
Objavljeno: So Feb 22, 2014 10:53 am
Napisal/-a MARIJAV
Glej, saj nekoč so ljudje povečini le tako sejali. Za paradižnik je to zelo optimalen način najcenejše možne vzgoje (nam je tudi paprika uspevala tako), posebno če pravi čas brez milosti razredčiš posevek toliko, da ima rastlina dovolj prostora.
Slaba stran je edino ta, da v plastenjaku moraš pazit na jutranje temperature, da mladega posevka ne skuri mraz, če je premočan. Ko še ni bilo kovertana, smo zvečer posevek pokrili kar z listi časopisa Delo, če pa je bil napovedan še hujši mraz, pa kako svečo in kdaj tudi za kakih par ur zjutraj en kalorifer.
Zalivali smo enkrat na teden, ko so rastline že precej zrasle in je sonce dobilo večjo moč. Pa vsako jutro smo tunel odprli vsaj z ene strani zaradi zračenja in znižanja dnevne temp.
Sadike so potem v izjemno dobri kondiciji, ker z vsega začetka rastejo v dobri vrtni zemlji, koreninski sistem imajo močan, stebla debela, barva rastline temnozelena. Pri puljenju za presajanje na stalno mesto ob primernem zalitju pred tem, nastane velika koreninska gruda, ki ne razpade.
Po prvem aprilu je osvetlitev v tunelu z enim sloje polivinila že kar idealna, toplota čez dan pa tudi zemljo kar lepo segreje.
Tako na prvo žogo bi rekla, da je na ta način pridelana sadika najvišje kvalitete za najmanjši vložek, ni pa moderno več danes tako, mogoče pa se še kdaj vrnemo na ta način.
Ma sem se razkokodakala. 
_________________Živeti na podeželju je najlepše!