Objavljeno: Po Jan 23, 2023 1:01 am
Kar ne morem verjeti, da pišem v tej temi ... nikoli si nebi mislil.
Počasi bo mesec od slovesa moje sestre.
Sicer ni bilo povsem nepričakovano, ampak šok gromozanski. Vse skupaj precej na hitro, tako da ne vem kaj naj sploh.
Zanimivo je, kako me je življenje vodilo tudi po poteh, kjer sem se srečeval s to problematiko, sicer zelo posredno, pa vendar in mislil sem, da sem na nek način pripravljen. Ali pa vsaj informiran in nekako utrjen preko mnogih izkušenj.
Lari fari, čisto me je postavilo na glavo. Dobesedno.
Občutek osamljenosti je strašanski.
Večkrat sem spremljal izjave/zapise o povezanosti med bližnjimi ...
Ne, nisem imel pojma o temu in to sedaj spoznavam.
Ne vem, če sem jo dovoljkrat pohvalil, ker si je zaslužila.
Ne vem, če sem ji dovoljkrat pomagal, ker bi ji lahko in moral.
Vem pa, da je nisem vedno poslušal in sedaj to obžalujem.
Streznitev o minljivosti je prav kruta in na momente se sprašujem kje je smisel vsega skupaj.
Skupaj sva imela zastavljenih nekaj projektov, enega sploh zelo resno, na žalost pa je zadnje obdobje vse mirovalo. Pač druge življenske prioritete, poleg tega pa še "smotan brat", za katerega so druge stvari bolj pomembne. V bistvu so bile pa čisto brez veze in bi vse skupaj lahko počakalo.
V trenutku so stvari na "tehtnici življenja" povsem drugačne in ne vem kje je ves tisti smisel, ki sem ga videl prej. Ogromno nekega zgrešenega delovanja, v neki neoprijemljivi prihodnosti, za cilje, ki so povsem blesavi....
Saj, počasi se sestavljam nazaj in še se bom.
Od sebe odrivam "delo" ter pričenjam s tistim, zaradi katerega me vse skupaj še bolj boli.
Včeraj sem bil na grobu.
Počasi bo mesec od slovesa moje sestre.
Sicer ni bilo povsem nepričakovano, ampak šok gromozanski. Vse skupaj precej na hitro, tako da ne vem kaj naj sploh.
Zanimivo je, kako me je življenje vodilo tudi po poteh, kjer sem se srečeval s to problematiko, sicer zelo posredno, pa vendar in mislil sem, da sem na nek način pripravljen. Ali pa vsaj informiran in nekako utrjen preko mnogih izkušenj.
Lari fari, čisto me je postavilo na glavo. Dobesedno.
Občutek osamljenosti je strašanski.
Večkrat sem spremljal izjave/zapise o povezanosti med bližnjimi ...
Ne, nisem imel pojma o temu in to sedaj spoznavam.
Ne vem, če sem jo dovoljkrat pohvalil, ker si je zaslužila.
Ne vem, če sem ji dovoljkrat pomagal, ker bi ji lahko in moral.
Vem pa, da je nisem vedno poslušal in sedaj to obžalujem.
Streznitev o minljivosti je prav kruta in na momente se sprašujem kje je smisel vsega skupaj.
Skupaj sva imela zastavljenih nekaj projektov, enega sploh zelo resno, na žalost pa je zadnje obdobje vse mirovalo. Pač druge življenske prioritete, poleg tega pa še "smotan brat", za katerega so druge stvari bolj pomembne. V bistvu so bile pa čisto brez veze in bi vse skupaj lahko počakalo.
V trenutku so stvari na "tehtnici življenja" povsem drugačne in ne vem kje je ves tisti smisel, ki sem ga videl prej. Ogromno nekega zgrešenega delovanja, v neki neoprijemljivi prihodnosti, za cilje, ki so povsem blesavi....
Saj, počasi se sestavljam nazaj in še se bom.
Od sebe odrivam "delo" ter pričenjam s tistim, zaradi katerega me vse skupaj še bolj boli.
Včeraj sem bil na grobu.