Stran 10 od 98
Objavljeno: To Jan 05, 2016 11:09 am
Napisal/-a Spiridon
| figula je napisal/a: |
Jaz verjamem da se bo. Pa ne toliko, da bi dodajal frišno zemljo kot da bi dodajal minerale v obliki kakšne kamene moke.
Kot najboljši dodatek predlagajo bazaltni pesek - mi še ni uspelo najti kje bi se ga dalo nabavit  . |
Vse navedeno sicer drži, a le pod pogojem, da vemo kakšne so kemijske in mehanske lastnosti zemlje v katero bomo sadili. Namreč, z dodajanjem
raznih pripravkov "na pamet" se nam lahko nehote kaj hitro zgodi, da s tem porušimo optimalno pH vrednost in vsebnost posameznih hranilnih
elementov. Da bo razumljiveje o čem govorim prilagam povezavo do članka v katerem strokovnjak s tega področja razlaga kako in kaj:
http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/tla-na-vrtovih-analiza-hitro-pokaze-vzrok-tezav
LP
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 10:50 am
Napisal/-a goIdhorn
| Trocki je napisal/a: |
Jaz sem še v dvomih kdaj naj dam kalit. Lansko leto sem dal sredi februarja pa je vse lepo dozorelo.
Verjetno bom dal v začetku februarja prej pa ne, ker pač nimam pogojev za zgodnjo rast.
Pa tudi semena dam kalit na temperaturo 25°C tako da so odzunaj že v petih dneh.
|
Enako jaz. Edino Moruge in Scorpioni so bili pozni. Jaz dam kalit v šotne tablete in postavim par dni v kurilnico pod strop. So takoj zunaj.
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 12:45 pm
Napisal/-a brbr
Kar se tiče gojenja rastlin v rastlinjakih, je po mojem glavna težava odsotnost/pomanjkanje kolobarja. Tako se zemlja enostransko izčrpava, v njej pa se tudi rajši naselijo organizmi (koristni in škodljivi), ki jih rastline, ki tam rastejo leto za letom privabljajo.
Ravno zaradi tega se jaz za rastlinjak ne morem odločit. Če bi ga imela, pa bi razmišljala o takšnem, ki bi ga vsako leto lahko prestavila na drugo gredo in bi tako sledil "vrtnemu" kolobarju.
Pri "statičnem" rastlinjaku pa bi veljalo površino razdeliti na tri dele in na vsakem delu gojiti druge rastline - skladno s kolobarjem. Ali vsaj gojiti glavne rastline v družbi pomožnih (mešani posevki), ali pa vsaj pušćati med rastlinami plevele - ti s svojo rastjo pomagaja vzpostavljati v zemlji porušeno ravnovesje.
Kar se bazalta tiče, ga biodonamiki dodajajo v preparat Gnoj po Mariji Thun, vendar v majhnih količinah. In še ta pripravek se potem zeloo redči z vodo in škropi po zemlji. Tako pri negi zemlje nastopa bolj v sledeh._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 2:47 pm
Napisal/-a mfranc
| goIdhorn je napisal/a: |
| Enako jaz. Edino Moruge in Scorpioni so bili pozni. Jaz dam kalit v šotne tablete in postavim par dni v kurilnico pod strop. So takoj zunaj. |
Huh, tole je pa res brzina 
| Trocki je napisal/a: |
Jaz sem še v dvomih kdaj naj dam kalit. Lansko leto sem dal sredi februarja pa je vse lepo dozorelo.
Verjetno bom dal v začetku februarja prej pa ne, ker pač nimam pogojev za zgodnjo rast.
Pa tudi semena dam kalit na temperaturo 25°C tako da so odzunaj že v petih dneh. |
Ja, pet dni je verjetno res najhitreje, kar se da narediti doma! Samo enkrat so mi jalapenčki prišli ven v štirih dnevih, sam ne vem kaj jim je bilo ...
Če mi kalijo nekje osem dni sem čisto zadovoljen, pa tja do deset dni se še ne sekiram. Potem me že malo skrbi, čeprav je kalitev do dva tedna ponavadi še čisto v redu.
Daljša kalitev je že poker; lahko so sejančki še vedno čisto zdravi, lahko pa nam bodo skozi delali težave ... 
Ravno danes, po osmih dnevih, se mi je pokazal na plano prvi kalček čilija. Res pa sem v štartu začasno (za štiri dni 
) dal kaliti na računalniški modem/server; tu mi temperatura nikoli ne gre čez 22 °C 
.
LP_________________mfranc
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 3:09 pm
Napisal/-a pajo
| brbr je napisal/a: |
Kar se tiče gojenja rastlin v rastlinjakih, je po mojem glavna težava odsotnost/pomanjkanje kolobarja. Tako se zemlja enostransko izčrpava, v njej pa se tudi rajši naselijo organizmi (koristni in škodljivi), ki jih rastline, ki tam rastejo leto za letom privabljajo.
Ravno zaradi tega se jaz za rastlinjak ne morem odločit. Če bi ga imela, pa bi razmišljala o takšnem, ki bi ga vsako leto lahko prestavila na drugo gredo in bi tako sledil "vrtnemu" kolobarju.
Pri "statičnem" rastlinjaku pa bi veljalo površino razdeliti na tri dele in na vsakem delu gojiti druge rastline - skladno s kolobarjem. Ali vsaj gojiti glavne rastline v družbi pomožnih (mešani posevki), ali pa vsaj pušćati med rastlinami plevele - ti s svojo rastjo pomagaja vzpostavljati v zemlji porušeno ravnovesje.
Kar se bazalta tiče, ga biodonamiki dodajajo v preparat Gnoj po Mariji Thun, vendar v majhnih količinah. In še ta pripravek se potem zeloo redči z vodo in škropi po zemlji. Tako pri negi zemlje nastopa bolj v sledeh. |
Bo kar držalo . Po čilijih gre potem pri meni notri radič in endivija ter posejem motovilec. Ker izpod snega ven jemati solato ni ravno najbolčjše. Sem se prejšna leta dobro namatral. Prestavljati zadevo 4 x 9,60m pa res ne gre. Za sedaj uporabljam samo kurji gnoj odkar pomnim. Ja me pa skrbi kaj . Priznam._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 3:31 pm
Napisal/-a goIdhorn
| mfranc je napisal/a: |
| goIdhorn je napisal/a: | | Enako jaz. Edino Moruge in Scorpioni so bili pozni. Jaz dam kalit v šotne tablete in postavim par dni v kurilnico pod strop. So takoj zunaj. |
Huh, tole je pa res brzina
|
Najhitrejši so bili zunaj po dveh dnevih 
,
polovica pa po 3-4 dnevih. Res pa so nekatere sorte potrebovale tudi 10 dni.
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 3:45 pm
Napisal/-a Trocki
| goIdhorn je napisal/a: |
Najhitrejši so bili zunaj po dveh dnevih ,
polovica pa po 3-4 dnevih. Res pa so nekatere sorte potrebovale tudi 10 dni. |
Poglej med zasebna sporočila @goIdhorn
Drugače pa sem se odločil da bom sorto Rocoto dal kalit že čez dober teden, če je res tako pozna sorta (gojim prvič).
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 4:07 pm
Napisal/-a pajo
Super vam gre. Bomo videli kako bo pri meni letos._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 4:53 pm
Napisal/-a brbr
pajo, jaz pri gnojenju stavim na kompost (lahko z dodatkom živalskega gnoja), ker je v kompostu velik nabor različnih hranil. Živali so dandanas hranjene zelo enostransko, zato nam lahko ponudijo gnoj, ki je siromašen z raznovrstnostjo snovi. Nasprotno pa so v kompostu zbrane vse snovi, ki jih ima naša zemlja na vrtu in še tiste "uvožene" od drugod (če tudi te odpadke kompostiramo).
Če bi imela rastlinjak prvenstveno namenjen gojenju plodovk, bi mu jeseni vsekakor privoščila izdatno plast komposta, potem pa bi zasejala mešanico rži in kakšne prezimne detelje. To zelenje bi spomladi (mogoče) enkrat pokosila, nekaj tednov pred saditvijo rastlin pa vkopala v zemljo._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 5:51 pm
Napisal/-a pajo
V redu potem rabim še 1 rastlinjak za solato in to primerno velik. Ker kolikor midva pojeva solate ni normalno!_________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.