Stran 10 od 32
Objavljeno: To Jun 19, 2018 4:23 pm
Napisal/-a Pepe
Čeprav tujemu organizmu v nekem ekosistemu najdemo gospodarsko funkcijo (zaradi nje je verjetno sploh prišel v neko okolje), bo to še zmeraj poguben organizem za avtohtone organizme. Narava ima sicer "sisteme", ki bodo v nekem doglednem času prednost od drugod prinesenega invazivnega organizma izravnali. Ne meri pa se ta čas v človeških letih.
Objavljeno: To Jun 19, 2018 4:45 pm
Napisal/-a metuljc
Večina invazivk je prišla bodisi kot okrasna rastlina in je ušla z vrtov pi parkov, bodisi kot sopotnica v tovoru, redke, morda robinija in mnogolistni volčji bob, sta bila morda najprej gospodarsko pomembna, pa še to dvomim, vsaj za robinijo.
Objavljeno: To Jun 19, 2018 4:51 pm
Napisal/-a Pepe
Tudi okrasna funkcija je gospodarska funkcija.
Sicer pa, koliko tega se je v zadnjih stoletjih prineslo z drugih kontinentov, smo jo v Evropi še super odnesli.
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 7:04 am
Napisal/-a TwityPity
Glede železnic in ekologije, se mi zdi da smo še vedno v časih stare SFRJ..
Sem pa tudi videl kako so že upokojeni "eizenponarji" zatirali plevel po svojih parcelah s tem pripravkom, katerega je bilo v njihovih kleteh malo morje.. "pola-pola" v zalivalko in gasa 
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 10:27 am
Napisal/-a juglans
O herbicidih v SLO na javnih površinah še skozi številke.
http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/8901
| Citiram: |
| Sem pa tudi videl kako so že upokojeni "eizenponarji" zatirali plevel po svojih parcelah s tem pripravkom, katerega je bilo v njihovih kleteh malo morje.. "pola-pola" v zalivalko in gasa |
V luči te izkušnje me recimo zanima kako konkretno je pri uničevanju dresnika postopal krnekdo.
Bi si želel poštenega odgovora, ker ga sam z priporočenim načinom uporabe (boom efekt) nisem mogel povsem zatreti.
Naslednje leto je odganjal sicer oslabljeno, a vseeno. Še največ naredim z zelo redno košnjo in trganjem. Trenutno sem po cca 10 letih na tu in tam kakšni biljkici, zečetno stanje pa je bilo približno slab kvadratni meter rastišča s to nadlogo.
Ne vem kako bi bilo z rednim in večletnim tretiranjem s herbicidom. Jaz sem se takrat raje odločil za košnjo.
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 10:40 am
Napisal/-a krnekdo
| juglans je napisal/a: |
V luči te izkušnje me recimo zanima kako konkretno je pri uničevanju dresnika postopal krnekdo.
Bi si želel poštenega odgovora, ker ga sam z priporočenim načinom uporabe (boom efekt) nisem mogel povsem zatreti. |
Kot sem že rekel je dovolj eno špricanje z močnejšo koncentracijo. Jaz sem si delal 0,1l booma v 0,9l vode. Pa sem imel kar nekaj več kot kvadratni meter nesnage in na več rastiščih. Po 3 letih od tretiranja ni odgnalo nič, torej lahko rečem, da je bilo uspešno.
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 11:36 am
Napisal/-a juglans
Hvala za odgovor.
Ali lahko še napišeš kateri letni čas si škropil, kako močno si tretiral (orosil, omočil, zalil) in kako se je potem ta površina skozi čas - naslednje leto ali dalj časa - obraščala z drugim rastjem. Slednje če imaš v spominu in bi iz opisa sklepal kako močno je bila kontaminirana zemlja. (po eni strani za predstavo o obremenjevanju okolja, po drugi pa kot skrajni prijem za eliminacijo silno nadležne rastline in povezanih odločitev v boju na mestih, kjer posameznik nebi želel tega "gojiti")
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 12:30 pm
Napisal/-a krnekdo
Škropil sem začetek junija, po košnji(jasno dresika nisem pokosil). Nasejana trava na mestu zločina je v jeseni lepo rastla, pred tem je pa že poganjal regrad.
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 12:43 pm
Napisal/-a brbr
Vedno več je raziskav in dokazov, da glifosat poleg rastlin uničuje tudi mikroživelj v prsti in tako sodeluje pri uničevanju rodovitne prsti in siromašenju kvalitete (hranilnega potencijala) kulturnih rastlin-pridelka._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 1:50 pm
Napisal/-a juglans
@krnekdo; hvala in ....hmm, zanimivo. Pri meni ni bilo tako enostavno.
@brbr; saj veš, življenje je en sam kompromis, del tega zaradi neobhodnih dejstev, delno pa zaradi naših pogledov.
