Objavljeno: Sr Apr 03, 2019 1:50 pm
Če prej ni bilo težko premakniti delovni čas v poznejše ure, tudi zdaj ni težko prestaviti čas nazaj.
Potrebno je gledati, kaj je smeselenje, ne kaj je lažje. Tudi, če prisatnemo na poletnem času in ne spremenimo delovnega urnika, nismo naredili ničesar - imeli bomo nekaj jutranjega časa, ki ga vsak po svoje nekako prebrodi, čakajoč na odhod v službo. Popoldne pa nam bo še vedno zmanjkovalo časa za zasebno življenje, ki ga bomo zato hoteli podaljševati v večer in noč...
Že res, da je merjenje časa (ura, dan, mesec, leto,...) človeška iznajdba/dogovor, ki človeku pomaga, da se nekako znajde v vesoljnem ritmu, zlasti v ritmu Sonca. Tako je človeško merjenje časa, po človeško natačno usklajeno s sončevim ritmom.
Vsaj tako je bilo z merjenjem časa dokler ni tudi čas postal zanimiv za kapital. Takrat so ugotovili, da je človek najbolj produktiven od zgodnjih dopoldanskih do zgodnjih popoldanskih ur in so začeli delavnik prilagajati (recimo od 9-17). S tem so ljudem razdrobili dan: zjutraj ne veš, kaj bi počel, zato najraje potegneš čas v postelji, popoldne pa ti časa zmanjkuje in moraš zamujeno prestaviti v večer.
Tak delavnik pa ima številne slabe posledice, ki so vezane predvsem na telesno in duševno zdravje ljudi. Ker smo glavni del dneva od doma, smo prisiljeni glavni obrok dneva (kosilo) jesti zunaj, ali pa ga prastaviti na pozno popoldne in se do takrat "prešlepati" z raznimi prigriski, malicami... Za vsako družino priprava hrane in skupni obedi pomenijo družinotvorno dejanje, ki ni pomembno samo zaradi kvalitetnega prehranjevanja, ampak tudi za ustvarjanje in ohranjanje povezanosti družinskih članov. Zdaj pa med tednom (pre)redke družine sedejo skupaj k doma pripravljenemu obedu. Če bi se spremenil urnik dela, bi ljudem dali možnost, da spremenijo način prehranjevanja. Prepričana sem, da bi se zdravje ljudi izboljšalo in bi sprememba delavnika vplivala na razbremenitev zdravstva.
Za otroke bi bilo dosti boljše, če bi lahko popodneve preživljali doma, kot pa, da v vrtcih ali šolskem varstvu čakajo posno v popoldanske ure.
Uro so poleti začeli prestavljati zaradi varčevanja z energijo, če se ne motim. Zdaj pravijo, da to nima več smisla. Torej poletni čas, kot človeški dogovor, ni več smeseln. Zimski čas, kot človeški dogovor, pa ima svoj smisel, ker kar se da človeško natančno sledi ritmu Sonca._________________naredimo svet lepši
Potrebno je gledati, kaj je smeselenje, ne kaj je lažje. Tudi, če prisatnemo na poletnem času in ne spremenimo delovnega urnika, nismo naredili ničesar - imeli bomo nekaj jutranjega časa, ki ga vsak po svoje nekako prebrodi, čakajoč na odhod v službo. Popoldne pa nam bo še vedno zmanjkovalo časa za zasebno življenje, ki ga bomo zato hoteli podaljševati v večer in noč...
Že res, da je merjenje časa (ura, dan, mesec, leto,...) človeška iznajdba/dogovor, ki človeku pomaga, da se nekako znajde v vesoljnem ritmu, zlasti v ritmu Sonca. Tako je človeško merjenje časa, po človeško natačno usklajeno s sončevim ritmom.
Vsaj tako je bilo z merjenjem časa dokler ni tudi čas postal zanimiv za kapital. Takrat so ugotovili, da je človek najbolj produktiven od zgodnjih dopoldanskih do zgodnjih popoldanskih ur in so začeli delavnik prilagajati (recimo od 9-17). S tem so ljudem razdrobili dan: zjutraj ne veš, kaj bi počel, zato najraje potegneš čas v postelji, popoldne pa ti časa zmanjkuje in moraš zamujeno prestaviti v večer.
Tak delavnik pa ima številne slabe posledice, ki so vezane predvsem na telesno in duševno zdravje ljudi. Ker smo glavni del dneva od doma, smo prisiljeni glavni obrok dneva (kosilo) jesti zunaj, ali pa ga prastaviti na pozno popoldne in se do takrat "prešlepati" z raznimi prigriski, malicami... Za vsako družino priprava hrane in skupni obedi pomenijo družinotvorno dejanje, ki ni pomembno samo zaradi kvalitetnega prehranjevanja, ampak tudi za ustvarjanje in ohranjanje povezanosti družinskih članov. Zdaj pa med tednom (pre)redke družine sedejo skupaj k doma pripravljenemu obedu. Če bi se spremenil urnik dela, bi ljudem dali možnost, da spremenijo način prehranjevanja. Prepričana sem, da bi se zdravje ljudi izboljšalo in bi sprememba delavnika vplivala na razbremenitev zdravstva.
Za otroke bi bilo dosti boljše, če bi lahko popodneve preživljali doma, kot pa, da v vrtcih ali šolskem varstvu čakajo posno v popoldanske ure.
Uro so poleti začeli prestavljati zaradi varčevanja z energijo, če se ne motim. Zdaj pravijo, da to nima več smisla. Torej poletni čas, kot človeški dogovor, ni več smeseln. Zimski čas, kot človeški dogovor, pa ima svoj smisel, ker kar se da človeško natančno sledi ritmu Sonca._________________naredimo svet lepši