Kaki, zlato jabolko - Diospyros kaki

[turnogo]

mfranc je napisal/a:

Tule so lepše slike Diospyros lotus. https://jurassicplants.co.uk/products/diospyros-lotus-date-plum Letos sem pridelal dober meter koreninskega poganjka; če bi pustil kakšnega močnejšega že pred leti, bi jih že obiral. So mi bili všeč že pred leti, sedaj sem našel prostor, ker sem odstranil bližnje marelice. vzgajal bom samo en poganjek iz Tipo kakija, za gušt .

Kolikšen je povprečni premer sadeža?
Imam tri divjake. Nobeden ni še rodil. Dva sta Lotus. Za tretjega se m prepričan, da ni Lotus, ker ima drugačne liste-nesvetleče in temnejše zelene s pridihom rdeče. Mogoče kdo ve katera sorta podlage je to?_________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.

[mfranc]

Turnogo, vse kar vemo tule, je napisano tukaj http://forum.gartlc.si/gartlc-about5542.html

Splača se ti pogledati link kjer je opisan kot sadež prihodnosti. https://pfaf.org/user/plant.aspx?LatinName=Diospyros+lotus

Če prebereš vse do konca, boš našel kar nekaj podatkov. Sedajle sem si pribeležil:

- zaradi hude trpkosti plodov priporočajo da ga pustimo na drevesu do zmrzali, ali pa izvedemo kakšen način medenja kakija, ki jih že poznamo.
Ali pa jih posušimo.

- neoplojeni plodovi, brez koščic, so menda hudirjevo grenki, oplojeni manj.
Razmišljam da pa se mogoče splača gojiti neoplojene, ker je koščica izgleda zelo velika v primerjavi z debelino ploda._________________mfranc

[misoo83]

Tri stabla kakija koje ste imali priliku videti i ranijih godina a ovako su ona izgledala ove godine.

https://youtu.be/fcEncLl2NtM

[mravlja]

Danes sta "šla" še zadnja dva, domača. Pa bomo spet lahko (= težko) čakali na nove.

[Majster]

mfranc je napisal/a:

No, sem našel malo debate okrog Tipota pri Virginijankah. Tam sem jamral že leta 2018 . No, sedaj vidim, da mu nisem odgovoril na vprašanje če kaj, in s čim gnojim kakije. Odgovor je: dosedaj jih še nisem gnojil, razen malo (za male rastlinice) prvi dve, največ tri leta. Potem sem računal na to, da kakiji pri meni rastejo v neposredni bližini zelenjavnega vrtička; in sosedovih vrtičkov. Mimogrede, naše hiše so "zrastle" na obstoječih vrtovih - čigavi so bili, se takrat nisem obremenjeval . Sem pa kmalu opazil, da mi kakiji rastejo prebujno, kar se vidi na vsakoletnih poganjkih, nekje do tri metre, in enormno velikih listih! Tudi krivca sem kmalu našel, pri meni je bila največja "fleha" ( okrog 50 m2) negovana trata. To sem gnojil po priporočilih za takšne trave, z veliko vsebnostjo dušika; na primer NPK (MgO) 20–5–5 (3). Trava meji na kakije, samo meter razdalje je med travo in koreninami. Je pa sedaj že minilo štiri do pet let kar trave več ne gnojim, kakiji pa se še vedno dopingirajo z dušikom . Za to ne vidim druge obrazlage, kot že omenjeno, da kaki z dolgimi koreninami najde pot do pregnojenih gredic. "Je pa treba pri gnojenju uporabljati zdravo pamet in ne pretirano gnojiti, saj lahko zelo hitro pregnojimo in povzročimo presežke določenih hranil, ki blokirajo absorpcijo drugih." Se strinjam, problem je, če imamo premalo gnojil, kar objasni znani Liebigovo pravilo minimuma https://sl.wikipedia.org/wiki/Liebigovo_pravilo_minimuma https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2015/10/07/veriga-je-mocna-toliko-kot-njen-najsibkejsi-clen-liebigov-zakon-minimuma/ http://www.radoved.si/predogled/12967 - poznamo pa tudi tako imenovano "pravilo maksimuma posameznih gnojil" , Mulderjev graf, ki govori o viških gnojil, še bolj točno pa o sinergiji in antagonizmih med hranili. http://www.analiza-zemlje.si/hranila.html Tule se še lepše vidi sinergije in antagonizme med gnojili https://imgv2-2-f.scribdassets.com/img/document/253968493/original/e57faf3331/1633828007?v=1 Če mene vprašate, je najbolj zoprn, škodljiv element dušik. Preveč dušika pomeni: Premočno rast zelenih delov rastlin, - jeseni to pomeni nedozorel les, ki ni odporen na pozebe - predebele ( v mislih imam jabolka), pa ne zdrave plodove, ki slabše prenašajo skladiščenje; da o slabšem okusu ne govorim. - zelo slaba odpornost na verjetno vse bolezni, pa še kaj bi našel - Rastline, ki so deležne preveč dušika, so pravi raj za škodljivce, od navadnih ušk, do smrdljivcev. itd Letos sem iskal kakšno sadjarsko gnojilo brez dušika, samo PK in mikroelemente; pa nisem našel. Bolj točno, sem jih našel, na primer PK 0-14-28 +2MGO, vendar samo v vrečah 25 kg in več. Do spomladi moram najti kakšno bolj krščansko pakiranje ....

Zdravo,

Po dolgem času sem končno že spet zašel na forum. Medtem sem kar precej naštudiral o hranilih in tudi preizkusil teorije v svojem akvariju in rastlinah doma in vrtu. Jaz sumim da se čisto premalo posveča ostalim hranilom. Vedno se govori le o NKP, in mogoče še Mg ali dodanih mikrohranilih. Kaj pa Ca in S? Ampak, ali sploh razumemo NPK pravilno?

Poglejmo kaj priporoča priznan proizvajalec umetnih gnojil Haifa za D. kaki, ne se osredotočat na absolutno vrednost ampak razmerje:
https://www.haifa-group.com/growing-persimmons-without-nutrient-deficiencies
Gnojenje 1. leto: 80/0/50 (N/P2O5/K2O)
Gnojenje 2. leto: 120/0/100 (N/P2O5/K2O)
Gnojenje 3. leto: 150/0/125 (N/P2O5/K2O)
Gnojenje rodnega kakija: 150/40/250/80/40 (N/P2O5/K2O/CaO/MgO)

Torej na začetku rasti je popolnoma izpuščeno gnojenje s fosfati. Dodajati pa je priporočeno večji delež dušika kot kalija. Ko kaki začne roditi pa je pomembno dodajati ZELO MALO fosfatov in veliko kalija. V rodni dobi je zapisana tudi vrednost kalcija in magnezija, ki je v rangu količine fosfatov.

Pomembno je izpostaviti, da firma teži k čim večji optimizaciji gnojil, zato je na začetku rasti tako velik poudarek na N proti K. K prispeva tudi k bolj zdravi rasti in manjši dovzetnosti proti boleznim, vendar dokler nimamo plodov na drevesu "nam" je do neke mere vseeno, če se pojavi kakšna uš sem ter tja in tudi nasplošno rabijo zeleni deli veliko manj kalija, kot pa sadeži. Prepričani pa so, da ni potrebno dodajati fosfatov. Zakaj? Ker je fosfat "energijski" element. Več kot ga je, bolj bo rastlina rastla. Se mi zdi, da obstaja napačno prepričanje, da dušik prispeva k bujni rasti. Dušik le prispeva k veliki proizvodnji aminokislin in sladkorjev, kar je pa zelo privlačno za zajedalce. Ker pa ponavadi vsebujejo gnojila z veliko količino dušika malo kalija, magnezija in kalcija, ki prispevajo v boljši trdnosti celičnih sten, to prispeva k množični infestaciji raznih žuželk in zajedalcev. In od tu najbrž sledi napačno sklepanje.
No kot omenjeno pride gnojenje s fosfati šele v rodni dobi. Takrat ko potrebuje rastlina več energije za izdelavo cvetov in debelenje plodov. Vseeno si poglejmo količino dušika proti fosfatom in kaliju. To razmerje je cca 3:1:5. Ham, kdaj nazadnje ste videli v trgovini gnojilo s približno takim razporedom glavnih hranil. Najbrž nikoli.

Ponavadi se dobi 2:1:2, 1:1:1 ali pa 1:3:1. Ta hranila so zasnovana za potratne vrtnine ali poljščine, ki potrebujejo vsako leto na novo delati ogromno število zelenih poganjkov. Drugi razlog je, da so najbolj ekonomična. Ekonomičen dušik (€/kg) se ponavadi lahko dobi v obliki ureje, ki vsebuje 50% vsebnost N. Je pa problem ureje, ker večini rastlin škoduje v primeru velikega razmerja NH4:NO3, posebej v hladnih razmerah kjer vžge koreninski sistem s tem oslabi rastlino. Urejo je najbolj varno uporabljati pri temperaturah >20°C, ko jo bakterije lahko pretvorijo v bolj primerno obliko dušika (NO3) za rastline in ko manj škoduje koreninskemu sistemu. Tudi kalij je možno dobiti v bolj ekonomični obliki kot celovitem gnojilu (recimo K2SO4).
Tako da ko kupimo takšno gnojilo (2:1:2, 1:1:1, 1:3:1) je mišljeno, da dognojujemo še z dušikom in kalijem kasneje v rastni dobi. Pa ne smemo pozabiti na Ca, Mg in S. Ca in Mg se najlažje doda z dolomitno mivko, ki se jo potrese spomladi in preventivno nekje sredi rastnega obdobja, ko se začnejo sadeži debeliti. V primeru premalo Ca se zgodijo razna črna obolenja na sadežu, ki so lahko posledica premalo trdih celičnih sten in zato večji dovzetnosti za bolezni ali pa čisto preprosto odmrle celice, ker se niso mogle pravilno razviti zaradi pomanjkanja Ca. Žveplo smatramo, da ga v večini dodamo z gnojilom, za kakšne bolj kisloljube poljedelščine pa je priporočeno dodati elementorno žveplo, ki pa spet potrebuje tople razmere, da ga bakterije pretvorijo v žveplove ione.

Torej mfranc,
morda imaš težavo s preveč fosfati v zemlji, ki je bila prej del vrta, ki ima večje količine fosfatov zaradi pridelave zelenjave. Glede odpadanja sadežev pa še nimam dokončnega odgovora, ker je veliko več faktorjev, ki vpliva na to. So pa mikroelementi čisto nov svet, recimo s povečanjem mikroelementov spomladi lahko povzročimo, da rastlina bolj zagotovo zacveti, je plodna in obdrži plodove. Pri tem sta predvsem pomembna Zn in B, vendar tudi ostali elementi (Fe, Cu, Mn, Mo...).
Glede Zn in B sem prebral tukaj: https://www.aup.edu.pk/sj_pdf/EFFECT%20OF%20FOLIAR%20APPLICATION%20OF%20Zn%20AND%20B%20ON%20FRUIT.pdf
In tudi če se pogoogla: microelements plant journal
PA OPOZORILO: Mikroelementi v prevelikih količinah so veliko bolj strupeni od makroelementov, saj so to le težke kovine, zato ne kar iti in na polno potresti z borom in cinkom pa misliti da zdaj pa bo obrodil kaki.

Pa lep pozdrav

[mfranc]

Majster, sploh ne vem, kaj in kako ti odgovoriti .... .

Prvo, na hitrico sem hotel zvedeti malo več o tem proizvajalcu gnojil, pa mi ni uspelo, razen da sem našel cel spekter gnojil ki jih ponuja.

Podatki, ki jih navajaš so zelo različni od vseh drugih priporočil za gnojenje kakija; pa se že ta v praksi hudo razlikujejo; začenši recimo kar z NPK 10:10:10

Podatki, ki jih navajaš, mi dajo misliti da so na navedenih hektarih nasada predhodno izvedli analizo dostopnih (in nedostopnih) makro in mikro elementov. Verjamem da se tako dela ob tako veliki investiciji kot so hektarski nasadi sadnih dreves. Drugače bom pomislil, da se je drevo tri leta "gradilo" brez fosforja ....
Res pa se večina strokovnjako strinja da je kaki zelo skromen odjemalec gnojil.

Da bi bilo tule preveč fosforja; hja, mogoče, znano je, da sedaj vrtičkarji preveč gnojimo . Prejšnji vrtičkarji (najemniki? lastništvo mi je neznano) so tule nehali uporabljati vrtove pred približno 55. leti in več.

Izkoristim pa vsako priložnost, da pojamram, kako je pri meni preveč moče; je pač čisto barjansko območje . In naše hiše so grajene na pilotih.

Lani, ali predlani sem poklical neko znano strokovnjakinjo za kaki; na žalos je ravno odhajala na poslovilno zakusko, potem pa v penzijo! Samo toliko časa si je vzela, da mi je povedala svoje mnenje o sadjarjih ki sadijo kaki na lj. barju ._________________mfranc

[Andrej Banko]

Baba zoprna ...

Zdaj jo je nadomestila ena mlada, blond, na videz fejst. Urška Klančar.
Lani je bila v eni oddajo Ljudje in zemlja ravno na obisku pri nekem stricu, ki goji kakije.
Lahko poskusiš pri njej, morda bo prijazna in strpna do "močvirniških sadjarjev".

[mfranc]

AB, jaz sem to vzel kot dobronamerno kritiko . Konec koncev, če bi se ukvarjal s sadnimi sortami, ki so v Sloveniji avtohtone, bi si prihranil na kile žolča, pa veliko živčkov

Sploh pa je tale moj morost zelo specifičen. Tamle dol z Golovca se ravno proti moji parceli, pa še kakšnih petdeset metrov v smeri proti Dolenjski ob deževju zlivajo velike količine vode, ki jih kanalizacija ne pobere. Odvisno od količine dežja in časa deževanja, se preko robnika naše glavne ceste (Cesta ob Dolenjski železnici) lahko še dneve in dneve preliva meteorna voda. Namreč, Golovec je zelo bogat s potočki, ki ne presušijo v največji suši. Ravno nad nami, na naši strani Golovca je kar nekaj jezerc in ribnikov, ki so jih naravi pomagali narediti tudi ljudje.
Eno "jezersko območje" je samo nekaj sto metrov za Rakovniško cerkvijo.

Ljubljansko močvirjr precej rigidno, voda se zelo malo pretaka skoz šotne plasti. To so mi razložili že daleč pred desetletji, ko sem razmišljal o toplotni črpalki voda-voda. Izjema je tekoča voda med peščenimi/glinenimi sloji, ta se hitro premika v smeri, padcu proti ljubljanici. Ampak to vodo je treba najti z vrtinami; 30 metrov globoko in več se najde. Če je še sreča zraven.

Tako da ta višek vode pri meni, lokalno zviša nivo vode, ob daljšem deževju pride skoraj do površine. Lani je bil še en pokazatelj te vode. Pri nas je skozi sezono tako lepo deževalo, da sploh ni bilo značilnih "markerjev" suše. To je rumena trava na zelenicah, pa še hujši znaki, ko že poleti drevesa posajena okrog blokov, pa osnovne šole, itd. omagajo in začnejo odmetavati listje.

Pa smo pri kakiju, ki je lani rastel v pravi hidroponiki ._________________mfranc

[Andrej Banko]

Potemtakem so pa tla pri meni skoraj super za kaki. Prodnata in ultra odcedna.

Hja, kljub temu, da ni ravno domorodna vrsta, sem ga lani kar nekaj nabral. Jabolk in sliv pa praktično nič.

[mfranc]

No, da ne bomo samo jamrali . Letos se je kakiju odtrgalo; še nikoli ni cvetel v takšnem obsegu.

Ne vem, je to posledica tega, da letos pozebe ni bilo; kaki si je končno opomogel od posledic lanske in predlanske pozebe ....

Ali pa je pomagalo jesensko založno gnojenje s P-K-Mg. Ali pa oboje.

Me prav zanima, koliko se bosta sama otrebila, tole bi bilo hudo preveč za dozorevanje ._________________mfranc