Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
Sorti sta križanca kot je že predhodno pravilno navedeno, vendar so to križanje izvedli v SLO (Črnko), zato sta to SLOVENSKI sorti.
Tudi Topaz (Češka sorta) in mnoge ostale novejše sorte so nastali kot križanci obstoječih sort in ne kot naključni sejanci, s tem, da se sedaj striktno išče predvsem odporne sorte, ki bi bile tudi tržno zanimive, čeprav pride po križanjih do marsičesa.
Pri jablanah zaenkrat še ne gre za gensko spremenjene sorte na umeten način ampak to delajo s križanjem znane sorte z določenimi lastnostmi z drugo znano sorto z določenimi lastnostmi in upajo, da bodo uspeli dobiti drevo z iskanimi - željenimi lastnostmi.
Plodove s teh dreves potem oberejo in posadijo njihove peške.
Na cca 10.000 tako posajenih pešk, dobijo eno ali dve drevesi z enakimi - podobnimi lastnostmi in morda enega z boljšimi (ne pa nujno z željenimi - ciljnimi).
Glede na to, da se z žlahtnjenjem sedaj ukvarja mnogo inštitutov, univerz,.. bo na trgu v doglednem času verjetno mnogo sort jablan, ki bodo odporne na bolezni, z dobro rodnostjo, dobrim okusom plodov,........_________________lp
Tudi Topaz (Češka sorta) in mnoge ostale novejše sorte so nastali kot križanci obstoječih sort in ne kot naključni sejanci, s tem, da se sedaj striktno išče predvsem odporne sorte, ki bi bile tudi tržno zanimive, čeprav pride po križanjih do marsičesa.
Pri jablanah zaenkrat še ne gre za gensko spremenjene sorte na umeten način ampak to delajo s križanjem znane sorte z določenimi lastnostmi z drugo znano sorto z določenimi lastnostmi in upajo, da bodo uspeli dobiti drevo z iskanimi - željenimi lastnostmi.
Plodove s teh dreves potem oberejo in posadijo njihove peške.
Na cca 10.000 tako posajenih pešk, dobijo eno ali dve drevesi z enakimi - podobnimi lastnostmi in morda enega z boljšimi (ne pa nujno z željenimi - ciljnimi).
Glede na to, da se z žlahtnjenjem sedaj ukvarja mnogo inštitutov, univerz,.. bo na trgu v doglednem času verjetno mnogo sort jablan, ki bodo odporne na bolezni, z dobro rodnostjo, dobrim okusom plodov,........_________________lp
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5230
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Josip Priol je opravil križanje sort londonski peping in jonatan. Selekcijo pa je nadaljeval J. Črnko. Nastala je sorta lonjon.
Kot prva (takrat jugoslovanska) sorta pa je bil registriran priolov delišes, seveda plod dela in vzgoje Josipa Priola.
Podobno zgodbo nastanka kot lonjon, v duetu Priol, Črnko, ima tudi sorta majda.
Kot prva (takrat jugoslovanska) sorta pa je bil registriran priolov delišes, seveda plod dela in vzgoje Josipa Priola.
Podobno zgodbo nastanka kot lonjon, v duetu Priol, Črnko, ima tudi sorta majda.
_________________lp
_________________lp| ck je napisal/a: |
| Pinova se barva šele zadnjih 6-7 dni. Posajena je bila lani jeseni (2 letna bolj šibka sadika). Ima en sam plod. |
Ta sorta tako ali tako zelo šibko raste. Čez leto ali dve ti bo pa že lomilo veje zaradi preveč plodov, če ne boš delal selekcije.
Btw na Bledu sem zrelo pinovo obral 14.9.
| krnekdo je napisal/a: |
Btw na Bledu sem zrelo pinovo obral 14.9. |
Moja je cepljena na MM106 in če bo šibka bo kar Ok, ker ne želim višjega drevesa kot cca 2,5 m in temu primerno izvajam rez , gostota saditve pa je na cca 1,5m.
Napiši kaj o trpežnosti plodov, obarvanosti, okusu in občutljivosti drevesa na bolezni.
Jaz sem ga že jedel in mi je bil zelo dober, ostalo pa vem samo iz literature._________________lp
Ananasova reneta
Stara sorta (1820). Plodovi so majhni in zelo aromatični. Zanje je značilna živo rumena barva in številne pikice oz lenticele. Rast ima zelo šibko in zelo čokato. Tako drevo, kot plodovi, imajo lastnosti zaradi katerih zamenjava z drugo sorto skoraj ni mogoča. Potrebno je redčenje plodov, ker so drugače tile predrobni. Škrlup jo zelo redko napade, nekoliko pa je dovzetna za plesen in jablaovega raka. Potrebuje dobro lego in kvalitetna, vlažna tla za optimalen pridelek, saj drugače plodovi ne dosegajo željene velikosti in okusa. Dandanes je ljubiteljska sorta in se najde v mariskateri drevesnici. Jesensko-zimska sorta, ki se lahko skladišči do februarja.
Letos mi je prvič nastavila veliko plodov, žal pa je toča terjala svoj davek. Je pa kar priporoljiva sorta z moje strani, če imamo ustrezno lego in tla. Je odločilna izbira, če je prostorska stiska, ker so drevesa bistveno manjša kot pri marsikateri drugi sorti.
Stara sorta (1820). Plodovi so majhni in zelo aromatični. Zanje je značilna živo rumena barva in številne pikice oz lenticele. Rast ima zelo šibko in zelo čokato. Tako drevo, kot plodovi, imajo lastnosti zaradi katerih zamenjava z drugo sorto skoraj ni mogoča. Potrebno je redčenje plodov, ker so drugače tile predrobni. Škrlup jo zelo redko napade, nekoliko pa je dovzetna za plesen in jablaovega raka. Potrebuje dobro lego in kvalitetna, vlažna tla za optimalen pridelek, saj drugače plodovi ne dosegajo željene velikosti in okusa. Dandanes je ljubiteljska sorta in se najde v mariskateri drevesnici. Jesensko-zimska sorta, ki se lahko skladišči do februarja.
Letos mi je prvič nastavila veliko plodov, žal pa je toča terjala svoj davek. Je pa kar priporoljiva sorta z moje strani, če imamo ustrezno lego in tla. Je odločilna izbira, če je prostorska stiska, ker so drevesa bistveno manjša kot pri marsikateri drugi sorti.