Stran 94 od 164
Objavljeno: So Avg 04, 2018 8:40 pm
Napisal/-a mravlja
Ja, se strinjam - energetska učinkovitost, tudi strukturna učinkovitost, ... narave je fascinantna - tako kot praviš.
("razmetavanje z energijo" pa tudi 
)
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 9:44 am
Napisal/-a juglans
| Citiram: |
| ("razmetavanje z energijo" pa tudi ) |
Presneti barabin, dokler je v obravnavi "sosedova mačka" je zanimivo, vse se spremeni pa, ko je ne/srečnica domača. A ne?
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 12:20 pm
Napisal/-a mravlja
Hja, pravijo, da je najbolje "opletati z omelom" na domačem pragu... 
.
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 12:45 pm
Napisal/-a muha
Hec mora bit. V nadaljevanju pa upam na nove Robertinove posnetke.
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 2:39 pm
Napisal/-a Robertino
Tale je največji na parceli.
Merjeno na nogah zgoraj - spodaj, ga je nekaj manj, kot je dolg mezinec.
Našel sem ga med sivko, ko sem jo strigel, ga prestavil na vrh škarpe med ognjič, a je bil zjutraj spet spodaj, spletel si je novo mrežo.
Če ga dregnem s prstom, ne pobegne, le nogo, ali dve dvigne.
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 2:55 pm
Napisal/-a metuljc
Osasti pajek, tudi osji pajek, naš največji,. mislim. Pravzaprav je tole samica. Samec je zelo drugačen od nje, mrda ga najdeš, zato dodajam še link do WIKI.
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 3:49 pm
Napisal/-a Robertino
Sem ju lani slikal skupaj na isti mreži.
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 3:56 pm
Napisal/-a metuljc
O, super, zgleden, šolski primer spolnega dimorfizma, bi rekel biolog.
Objavljeno: Ne Avg 05, 2018 11:28 pm
Napisal/-a mravlja
Metuljc, je zgoraj omenjena tema prisotna tudi pri rastlinah?
(lipa - lipovec ni pravi primer, ampak recimo nekako "v to smer..." )
Objavljeno: Po Avg 06, 2018 12:41 am
Napisal/-a metuljc
| mravlja je napisal/a: |
Metuljc, je zgoraj omenjena tema prisotna tudi pri rastlinah?
(lipa - lipovec ni pravi primer, ampak recimo nekako "v to smer..." ) |
Misliš, da imamo pri rastlinah fantke in punčke? To ja, ampak, da bi bil pa tak spolni dimorfizem, pa ne. Pri semenkah je večina tako ali tako enodomna, z dvospolnimi cvetovi, precej je enodomnih z ločenimi moškimi in ženskimi cvetovi (Bukev, hrast, koruza, leska, ....), nekaj seveda tudi dvodomnih, moških in ženskih, ločenih rastlin (hmelj, tisa, bodika, nekateri brini, nekatere aktinidije,....). Pri živalih je spolni dimorfizem poudarjen bodisi povezano s tem, da samice ležejo jajca (ki vsebujejo veliko hranil za razvoj zarodka), so torej večje (čebele, osasti pajek sodi sem,...), bodisi obratno, da gre za sponi izbor, kjer so samci pisani, praviloma večji, ker s tem dajejo samici signale, da je njihov genetski material prvovrsten, četudi na račun večje izpostavljenosti plenilcem. Saj, ko "opravijo svoje", torej poskrbijo za potomstvo, so svojo biološko vlogo opravili. Pri rastlinah tega ni. Hm, najbrž me nisi vprašal točno tega, no, pa vseeno.