Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
Sam imam o prvoletnem prirastu posajenih sadik nekoliko drugačno mnenje. Dejstvo je da na prirast lahko vpliva več faktorjev, ki pa niso zanemarljivi
1. Čas sajenja. Sajenje v maju in kasneje prirast prav gotovo zmanjša.
2. Nesporno je, da je za sadike velik šok prav presajanje. Da lahko naredi rastlina prirast mora biti vkoreninjena v matično grudo šele potem prične rasti.
3.Problem so tudi sadike tujerodnih sort, ki so pripeljane iz Amerike in ne vzgojene v Evropi.Mikroorganizmi v zemlji preko oceana so drugačni. Če nimamo dovolj tamkajšnje zemlje je organizmov malo zato se rastlina zelo počasi adaptira in opomore.
4.Zalivanje:Zapisal sem že svoje trditve, da je boljše zalivanje 1x tedensko in takrat izdatno kot pa vsaki dan. Razlog. Tako prisilimo sadiko, da dela korenine v globino za vodo in ne proti površju kot v slednjem primeru. Površinske korenine namreč povečujejo občutljivost na sušo. Res pa je ,da bo vsakodnevno zalivanje rastlino nagnalo. Seveda pa se to kasneje maščuje pri dozorevanju lesa in podvrženost zmrzali. Tudi dušik je v tem primeru nevaren.
5.Ljubitelji asimin smo vedno v nestrpnem pričakovanju, kdaj bo prvi plod, zato želimo čim večji prirast. Pamet v roke. Vse mora imeti svoj čas.
6.Bila je tudi kritika na zvitost srčne korenine v pakiranju. Pomembno je, da ta korenina ostane, da je ne poškodujemo in jo kot tako posadimo. Ta korenina bo nato v zemlji pomagala k hitri rasti. Toda potreben je čas.
7. Trdim, da je prvoletni prirast 20cm previsoka zahteva. nekatere zrastejo toliko druge pač samo 5 cm. Važno je da rastejo.Saj tudi dojenčki shodijo v različnem času moj prvi s 15 meseci, zadnji pa z 9 meseci. Pa sta oba iz istega gnezda kot ostali. Enako je z rastlinami, še enkrat bodimo potrpežljivi.
8.Pri prirezovanju-krajšanju bodimo previdni. Sadiko lahko tako uničimo.
Bolje je prirezovati manj oziroma je dobro da ima rastlinica vsaj nekaj vejic in nad njimi odrežemo. Tako bo sadika v nekaj letih sama naredila vejice nižje spodaj. Seveda odvisno od želje in pa seveda okolice.Če odrežemo prenizko lahko odrežemo dele iz katerega naredi rastlina poganjek. Če ga ni propade. Veter je za visoka drevesa lahko hud nasprotnik. To opažam sam.
9. Cepiči se režejo šele ko je drevesce prvič obrodilo. Cepiči nabrani pred tem niso najboljši garant za uspeh.
10. Nekateri negirajo potrebo po senčenju. Ni potrebno, tudi tako bodo rastline z vsakodnevnim zalivanjem kot trdi Andrej preživele, toda trdim, da je vroče sonce in povzročeni ožigi nepotreben šok za rastlino in tako še težje doseže zahtevano prirast.
11.Moje izkušnje kažejo, da je najboljši opraševalec veter in nekaj sadik železnega repertoarja Sunflover ter Prima.
No vse kar sem zapisal ni kritika, temveč rezultat opazovanj in mojih sklepanj ne pa prepisovanja kot nekdo trdi. Vsak pa naj dobro premisli in dela po svoje. Prav je, da se krešejo mnenja, le tako se bomo skupaj kaj naučili.Pa lep pozdrav! matica
1. Čas sajenja. Sajenje v maju in kasneje prirast prav gotovo zmanjša.
2. Nesporno je, da je za sadike velik šok prav presajanje. Da lahko naredi rastlina prirast mora biti vkoreninjena v matično grudo šele potem prične rasti.
3.Problem so tudi sadike tujerodnih sort, ki so pripeljane iz Amerike in ne vzgojene v Evropi.Mikroorganizmi v zemlji preko oceana so drugačni. Če nimamo dovolj tamkajšnje zemlje je organizmov malo zato se rastlina zelo počasi adaptira in opomore.
4.Zalivanje:Zapisal sem že svoje trditve, da je boljše zalivanje 1x tedensko in takrat izdatno kot pa vsaki dan. Razlog. Tako prisilimo sadiko, da dela korenine v globino za vodo in ne proti površju kot v slednjem primeru. Površinske korenine namreč povečujejo občutljivost na sušo. Res pa je ,da bo vsakodnevno zalivanje rastlino nagnalo. Seveda pa se to kasneje maščuje pri dozorevanju lesa in podvrženost zmrzali. Tudi dušik je v tem primeru nevaren.
5.Ljubitelji asimin smo vedno v nestrpnem pričakovanju, kdaj bo prvi plod, zato želimo čim večji prirast. Pamet v roke. Vse mora imeti svoj čas.
6.Bila je tudi kritika na zvitost srčne korenine v pakiranju. Pomembno je, da ta korenina ostane, da je ne poškodujemo in jo kot tako posadimo. Ta korenina bo nato v zemlji pomagala k hitri rasti. Toda potreben je čas.
7. Trdim, da je prvoletni prirast 20cm previsoka zahteva. nekatere zrastejo toliko druge pač samo 5 cm. Važno je da rastejo.Saj tudi dojenčki shodijo v različnem času moj prvi s 15 meseci, zadnji pa z 9 meseci. Pa sta oba iz istega gnezda kot ostali. Enako je z rastlinami, še enkrat bodimo potrpežljivi.
8.Pri prirezovanju-krajšanju bodimo previdni. Sadiko lahko tako uničimo.
Bolje je prirezovati manj oziroma je dobro da ima rastlinica vsaj nekaj vejic in nad njimi odrežemo. Tako bo sadika v nekaj letih sama naredila vejice nižje spodaj. Seveda odvisno od želje in pa seveda okolice.Če odrežemo prenizko lahko odrežemo dele iz katerega naredi rastlina poganjek. Če ga ni propade. Veter je za visoka drevesa lahko hud nasprotnik. To opažam sam.
9. Cepiči se režejo šele ko je drevesce prvič obrodilo. Cepiči nabrani pred tem niso najboljši garant za uspeh.
10. Nekateri negirajo potrebo po senčenju. Ni potrebno, tudi tako bodo rastline z vsakodnevnim zalivanjem kot trdi Andrej preživele, toda trdim, da je vroče sonce in povzročeni ožigi nepotreben šok za rastlino in tako še težje doseže zahtevano prirast.
11.Moje izkušnje kažejo, da je najboljši opraševalec veter in nekaj sadik železnega repertoarja Sunflover ter Prima.
No vse kar sem zapisal ni kritika, temveč rezultat opazovanj in mojih sklepanj ne pa prepisovanja kot nekdo trdi. Vsak pa naj dobro premisli in dela po svoje. Prav je, da se krešejo mnenja, le tako se bomo skupaj kaj naučili.Pa lep pozdrav! matica
matica je napisal/a: |
9. Cepiči se režejo šele ko je drevesce prvič obrodilo. Cepiči nabrani pred tem niso najboljši garant za uspeh. |
To se že par let sprašujem. Po eni strani mi je logično, da se ne jemlje cepičev z dreves, ki še niso rodili, po drugi strani se mi pa poraja vprašanje, zakaj je temu tako? A je možnost, da takšna cepljenka ne bo rodila, ker meni s to zdi nemogoče. Je tukaj bolj vprašanje kvalitete sadežev, sorte itd.?
Zuf, da ti odgovorim, kar se že leta sprašuješ.
Dobil sem cepič Rebeka gold in cepil na mojega odraslega sejanca. Moj sejanec že tri leta rodi izvrstne plodove te sorte, matična rastlina pa še ne.
Isto pri kiviju, dobil cepiče Kivi gold, cepil na deca in že tri leta rodi, matična rastlina pa še ne. Tudi pri jablanah, hruškah sem to delal, vedno uspešno.
Edino kar gre lahko narobe je to, da za matično rastlino ne vemo ali bo res sorta, ki jo pričakujemo.
Dobil sem cepič Rebeka gold in cepil na mojega odraslega sejanca. Moj sejanec že tri leta rodi izvrstne plodove te sorte, matična rastlina pa še ne.
Isto pri kiviju, dobil cepiče Kivi gold, cepil na deca in že tri leta rodi, matična rastlina pa še ne. Tudi pri jablanah, hruškah sem to delal, vedno uspešno.
Edino kar gre lahko narobe je to, da za matično rastlino ne vemo ali bo res sorta, ki jo pričakujemo.
-
- Prispevkov: 5230
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Ljudje so očitno kar pridno začeli saditi asimine.
Jeseni sem opazil, da raste tudi že pri južnem "sosedu", te dni jo je pa posadil še očetov bratranec, ki ima vrt na severni strani mojega sadovnjaka.
Tako da očitno moja ne bo osamljena. Me pa močno mika, da bi letos jeseni ali drugo leto spomadi vseeno še eno dodal.
Jeseni sem opazil, da raste tudi že pri južnem "sosedu", te dni jo je pa posadil še očetov bratranec, ki ima vrt na severni strani mojega sadovnjaka.
Tako da očitno moja ne bo osamljena. Me pa močno mika, da bi letos jeseni ali drugo leto spomadi vseeno še eno dodal.
Moj postopek sajenje je približno tak:
- sejem v večji lonec, 1/5 prostornine so koščice, 4/5 zemlja
- zalijem ob sejanju, čez 2 dni premešam, da se zemlja prezrači, potem lonec prekrijem s pvc folijo
- 3 tedne po sejanju začnem pregledovati semena. Vsa, ki imajo kalček ali razpoko z vidnim kalčkom, presadim v svoj lonec. Pregledujem na 3 dni, zato da semena nimajo daljše korenine od 2cm. Predvsem zato, ker daljša ko je korenina, večja je nevarnost, da se odlomi.
- lonce pustim na toplem toliko časa, da rastlina pokuka iz zemlje (3-4 tedne po presajanju), potem jih prestavljam v rastlinjak (predvsem zaradi prostorske stiske, trenutno bi bilo bolje, če bi jih lahko imel na višji temperaturi). Opazil sem, da če jih prehitro prestavim v rastlinjak, se rast ustavi. Velikost korenina se ne povečuje, propada tudi ne.
Po 5 tednih od sejanja, se po mojih opažanjih kaljenje ustavi. Ta semena prestavim v hladilnik do nadaljnega.
Zaradi toplega vremena zadnje tedne so vse asimine pohitele z rastjo, cvetenje je praktično končano. Glede na napovedane nizke temperature, bom najbolj obložene zaščitil z vrečami iz koprene v upanju, da bo ta oblika zaščite zadostovala. Ostale bodo verjetno pozeble, vegetativni brsti se bodo obrastli v 3-4 tednih, generativni pa bodo spet naslednje leto.
LP, Andrej
- sejem v večji lonec, 1/5 prostornine so koščice, 4/5 zemlja
- zalijem ob sejanju, čez 2 dni premešam, da se zemlja prezrači, potem lonec prekrijem s pvc folijo
- 3 tedne po sejanju začnem pregledovati semena. Vsa, ki imajo kalček ali razpoko z vidnim kalčkom, presadim v svoj lonec. Pregledujem na 3 dni, zato da semena nimajo daljše korenine od 2cm. Predvsem zato, ker daljša ko je korenina, večja je nevarnost, da se odlomi.
- lonce pustim na toplem toliko časa, da rastlina pokuka iz zemlje (3-4 tedne po presajanju), potem jih prestavljam v rastlinjak (predvsem zaradi prostorske stiske, trenutno bi bilo bolje, če bi jih lahko imel na višji temperaturi). Opazil sem, da če jih prehitro prestavim v rastlinjak, se rast ustavi. Velikost korenina se ne povečuje, propada tudi ne.
Po 5 tednih od sejanja, se po mojih opažanjih kaljenje ustavi. Ta semena prestavim v hladilnik do nadaljnega.
Zaradi toplega vremena zadnje tedne so vse asimine pohitele z rastjo, cvetenje je praktično končano. Glede na napovedane nizke temperature, bom najbolj obložene zaščitil z vrečami iz koprene v upanju, da bo ta oblika zaščite zadostovala. Ostale bodo verjetno pozeble, vegetativni brsti se bodo obrastli v 3-4 tednih, generativni pa bodo spet naslednje leto.
LP, Andrej
Uporabljam zelo različne lonce, kar sem uspel zbrati in nabaviti. Večinoma gre za lonce 11x11x20cm, pb. 2l volumen. Letos še iščem prave, tako da sadim v prav vse. Na spodnji sliki so lanskoletni sejanci srednje velikosti v rjavih loncih in letošnji, ki šele prihajajo na plano, v 1,4l loncih. Manjši lonci se mi zdijo najbolj optimalno za prvo leto vzgoje, saj se lepo zlagajo na pripravljeno stojalo iz gradbene mreže.
Sajenje v višje - podvajane lonce se je za enkrat izkazalo za nesmiselno. Opisano na http://www.asiminatree.com/planting/. Problem je v tem, da asimina pošlje glavno korenino do dna lonca neglede na globino, na koncu korenine pa potem začne delati stranske korenine. V višjih loncih tako nimajo nič več korenin, pač po samo daljšo glavno. Letos testiramo alternativne možnosti, za enkrat dobro kaže
Prirast v prvem letu po sejanju pa je zelo različen kljub enaki oskrbi vseh sadik:
- 20% sadik - velike: 30 - 50cm+, premer nad zemljo 5mm
- 60% sadik - srednje: 10-30cm, premer stebla 2-3mm, vidne na zgornji sliki
- 20% sadik - majhne: 5-10cm, premer stebla 1mm
Velike sadike sem letos cepil, preizkušal sem različne metode cepljenja, obveze in oskrbo po cepljenju. Nekaj najlepših je vidno na spodnji sliki.
Letos bom pozoren na rast srednjih in mahjnih lanskih sadik. Občutek imam, da bodo majhne potrebovale še vsaj 2 leti, da bodo zrastle do velikosti velikih enoletnih. Pa tudi ko bodo posajene na stalno mesto imam občutek, da bodo bolj počasi rasle. Torej so te v osnovi neprimerne in jih bom v bodoče zavrgel že ob koncu prvega leta vzgoje. Zanimivo pa bo tudi opazovati kako se bodo obnesle cepljene velike sadike posajene na stalno mesto. Glede na rast v prvem letu, bi morala biti naslednja podobna.
Se je pa te dni pojavila še ena nadloga. Testni nasad, ki je bil 3 leta varen, je začel obiskovati srnjak. Ne pomaga niti kostno olje, saj je današnja žrtev od odganjala oddaljena le 1m. Danes sem napeljal rdeče bel trak, če to ne bo pomagalo, pa bo potrebno na hitro postaviti ograjo.
Lp, Andrej
Sajenje v višje - podvajane lonce se je za enkrat izkazalo za nesmiselno. Opisano na http://www.asiminatree.com/planting/. Problem je v tem, da asimina pošlje glavno korenino do dna lonca neglede na globino, na koncu korenine pa potem začne delati stranske korenine. V višjih loncih tako nimajo nič več korenin, pač po samo daljšo glavno. Letos testiramo alternativne možnosti, za enkrat dobro kaže
Prirast v prvem letu po sejanju pa je zelo različen kljub enaki oskrbi vseh sadik:
- 20% sadik - velike: 30 - 50cm+, premer nad zemljo 5mm
- 60% sadik - srednje: 10-30cm, premer stebla 2-3mm, vidne na zgornji sliki
- 20% sadik - majhne: 5-10cm, premer stebla 1mm
Velike sadike sem letos cepil, preizkušal sem različne metode cepljenja, obveze in oskrbo po cepljenju. Nekaj najlepših je vidno na spodnji sliki.
Letos bom pozoren na rast srednjih in mahjnih lanskih sadik. Občutek imam, da bodo majhne potrebovale še vsaj 2 leti, da bodo zrastle do velikosti velikih enoletnih. Pa tudi ko bodo posajene na stalno mesto imam občutek, da bodo bolj počasi rasle. Torej so te v osnovi neprimerne in jih bom v bodoče zavrgel že ob koncu prvega leta vzgoje. Zanimivo pa bo tudi opazovati kako se bodo obnesle cepljene velike sadike posajene na stalno mesto. Glede na rast v prvem letu, bi morala biti naslednja podobna.
Se je pa te dni pojavila še ena nadloga. Testni nasad, ki je bil 3 leta varen, je začel obiskovati srnjak. Ne pomaga niti kostno olje, saj je današnja žrtev od odganjala oddaljena le 1m. Danes sem napeljal rdeče bel trak, če to ne bo pomagalo, pa bo potrebno na hitro postaviti ograjo.
Lp, Andrej