Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - II,

[lpmami]

In folija je verjetno PVC?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[Daniel R]

lpmami je napisal/a:

In folija je verjetno PVC?

Lahko daš tudi agrotekstil ali pa močnejši filc_________________Iščem zanimive sadne vrste...

[Daniel R]

robi14 je napisal/a:

Kar se tiče velikosti vreč, bom sadike presadil v večje vreče (75 ali 90 L), ko bo čas za to. Zaenkrat mi tak način gojenja ustreza.

Ja jaz sem ravno zato raje sadil v večje lonce (največji so 160l), da nebi bilo težav s preparevanjem ali pa poškodovanjem materiala, pa tudi presajati več ne bo treba. Je pa res, da je tak lonec bistveno večji strošek kot vreča ali pa folija. Bo čas pokazal, kako se bodo obnesli._________________Iščem zanimive sadne vrste...

[mfranc]

Daniel R je napisal/a:

lpmami je napisal/a: In folija je verjetno PVC? Lahko daš tudi agrotekstil ali pa močnejši filc

Poudarek je na nepropustnosti, nepretočnosti, torej naj bo folija "waserdiht" .
Pozneje je težko menjati folijo, ko se pokažejo negativni učinki nepravilne pregrade.
Sam sem uporabil folijo za izdelavo ribnikov, nekaj mm debela črna folija. Prvo gredo z borovncami pa sem ločil od vrtne zemlje z UV odporno folijo za rastlinjake. Imena se ne spomnim, bila je svetlozelena, malo debelejša folija, verjetno polietilenska; zaradi mehanske trdnosti sem dal dva sloja. Po petnajstih letih je še vedno cela.

Lpmami, če poguglaš >sajenje ameriške borovnice< boš našla veliko podatkov, slikovno pa je tale, zelo stara slika čisto v redu https://drevesnica.lj.kgzs.si/Slike/Sajenje%20borovnic.jpg

Pa še k tej imam kakšno pripombo

- po končanem sajenju naj bo borovnica vsaj 20 cm višja od terena. Posajena je v organski material, ki vsako leto močno "propada", skoraj kot material na kompostniku se razkraja in spreminja v humus. Žal sem videl ogromno borovnic ki so bile posajene preplitvo in so bile v nekaj letih v luknji, globoki celo nekaj 10 cm! Ob močnih nalivih pomeni takšna luknja odtok za deževnico .

Plus, velik bonus za sajenje na povišano gredo, odpade kopanje v globino 40 cm! moje so bile sajene samo v globino 20 cm.

- širina 60 cm je odlična za lonce, na gredi pa je širina 80 cm in več bolj zaželjena. Ravno dva tedna nazaj sem z grede (širina 1,0 m) izločil eno odraslo Pink Lemonade. Ta sorta ima za borovnice nenormalno lomljiv les. Isto velja tudi za korenine; kljub pazljivosti je ogromno koreninskega sistema ostalo na gredi. Pa vendar ima gruda še vedno pol metra širine._________________mfranc

[mfranc]

Spomnil sem se, da lahko še kaj dodam - iz mojega teksta o tretji gredi

Na žalost pa je izginil ravno moj opis in prerez te grede za dve borovnici. Vidi pa se višina ....

Greda, izdelana novembra 2009
Dve majčkeni Aurori - začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje




14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji


15.08. 2011 Aurori sta že lepo zarodili



Sorto Aurora sta pozneje zamenjali dve Pink Lemonade. Dva tedna nazaj pa sem eno pinkico zamenjal z Auroro.
Upam da se bo počutila kot doma! _________________mfranc

[lpmami]

Hvala vsem za nasvete in izkušnje, še posebej Mfranc!_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[matejos]

Pepe je napisal/a:

mfranc je napisal/a: Pepe, kakšna slika? Da me kdo obtoži, da delam nasilje nad rastlinami, ker premalo skrbim za njih? @lpmami: Ferdo36 kot profesionalni pridelovalec borovnic gotovo ve, zakaj to trdi. Borovnice rabijo močno kisla tla. Jaz sem prvič svoje borovnice posadil podobno. Kupil sem tri borovnice, eno balo šote, skopal tri luknje, kolikor sem šote imel in posadil. Rekel bi, da sem kar hitro opazil, da rastejo "dol" in ne gor, ker se je okoliška zemlja mešala med šoto. Že pri sajenju nisem bil kdove koliko previden, pa tako ali tako so korenine lahko prišle do nje. Naslednje leto sem skopal cca 80 do 100 cm dolgo x 40 x 40 cm veliko jamo. Obložil sem jo s folijo, ki sem jo na dnu nasekal, da voda ne bi zastajala. Zemljo sem odpeljal stran. Spet sem kupil eno balo šote dodal material izpod smrek, da je bilo vsega skupaj dovolj in presadil revice. V tem pa borovnice meni zadovoljivo rastejo že dolgo let. Čez kako leto sem skopal še eno jamo in dodal še dve sadiki. Če jih boš sadila, preberi še kaj drugega, prva kapitalna napaka, ki sem jo v drugem poskusu naredil jaz, da sem jih nasadil pregosto.

Tudi prevec kisla tla so problem, v naravi je to nemogoče, ob prepogostem dodajanju amonsulfata pa lahko pH preveč pade. Zato je pomembno ne pretiravati, kot je bilo tu že velikokrat povedano._________________NM

[ck]

Ko smo že pri nasvetih še moj "recept" ki je uspešen.

Če sadimo borovnice posamično delamo jamo premera 80 cm, globoko 40-45 sm

Če dalamo vrsto, namenimo vsaki sadiki cca 1,1-1,2 m po dolžini ter 50- 60 cm p0 širini.

Po obodiu jame damo nepropustno propilensko folijo - tako ki se v gradbeništvu uporablja za pod tlake. Folija naj gleda cca 10 cm nad rob jame zaradi posedkov. Po potrebi rob folije čez nekaj let odrežemo.

NABAVIMO DOVOLJ ŠOTE - Litvanske v balah po 250 l, ki ima nizek Ph
Kupimo tudi kremenčevo mivko (ime nevtralen Ph) Šote boste rabili veliko - odvisno od zemlje, ki jo boste uporabili za mešanico in velikosti jame, vendar v nobebenem primeru pa verjetno ne manj kot 1 balo na sadiko.

Če zemlja iz jame ni peščena, je uporabna za borovnice z ustreznim dodatkom šote in kremenčeve mivke. (dodajamo lahko tudi borove ali smrekove sekance, vendar ne več kot 10%)

Mešanico pripravimo v samokolnici (lahko tudi drugače).

Mešamo štiri lopate šote (prej jo zdrobimo) dve lopati zemlje in ena lopata kremenove mivke.

Če imamo zemljo iz gozda, potem lahko mešamo 1 lopata te zemlje, 1 navadne in ena šote. Na vsakih 6 lopat dodamo 1 lopato mivke.

Pri zasipavanju jame damo na dno najprej mešanico šote in mivke v razmerju 3 lopate šote, 1 lopata mivke, do višine cca 5 cm.

Zalijemo z 20 litri vode na eno jamo oziroma na eno sadiko.(*)

Nato zasipavamo jamo z narejeno mešanico.
Po 20 cm zalijemo z 20 l vode (*) in pohodimo

Dodamo naslednjih 15 cm mešanice.
Zalijemo z 20l vode (*)in pohodimo.

Dodamo mešanico do vrha jame, pohodimo in zalijemo (*)

Mesto kjer bo sadika dodatno pohodimo.

Sadiko postavimo na mesto saditve (če je loncu) in z mašanico nasujemo jamo za najmanj 10 cm nad rob. Sadika naj bo zasuta cca 3- 5 cm. Če imamo puljeno sadiko pa najprej zasujemo, naredimo na mestu saditve jamico in posadimo.

V jemo lahko pred tem damo lesene - smrekove ali še bolje borove deske, ki jih damo do višine 10 cm nad rob jame in nato zasipamo kot navedeno.

Deske lahko damo v drugi varianti samo nad robom jame.

Na koncu vse skupaj dobro zalijemo.

V nadaljevanju bo treba mnogo let dodajati zasipni material. Jaz sem zasipaval samo z mešanico šote in mivke (temu kasneje dodajamo delno preparelo zastirko).

Po nekaj letih - ko se mešanica malo posede (lahko pa že takoj), priporočam zastirko. Jaz zstiram z borovim lubjem - ph cca 6. Debelina cca 3 cm.

Zastirko na leto ali dve dodajam, pred tem poberem staro zastirko in jo dodam v zasipno mešanico).

Posedanje traja več kot 10 let. Pri mnei niti po 14 letih še ni popolnoma končano, je pa sedaj zelo počasno -cca 1/2 cm na leto._________________lp

[lpmami]

Ck, hvala za podroben opis.
Vse nasvete in navodila, ki ste jih podali prijazni Gartlčani, si bom skopirala v poseben dokument, da bo pri roki, ko bom potrebovala._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[robi14]

Daniel R je napisal/a:

robi14 je napisal/a: Kar se tiče velikosti vreč, bom sadike presadil v večje vreče (75 ali 90 L), ko bo čas za to. Zaenkrat mi tak način gojenja ustreza. Ja jaz sem ravno zato raje sadil v večje lonce (največji so 160l), da nebi bilo težav s preparevanjem ali pa poškodovanjem materiala, pa tudi presajati več ne bo treba. Je pa res, da je tak lonec bistveno večji strošek kot vreča ali pa folija. Bo čas pokazal, kako se bodo obnesli.

Jaz sem jih imel sprva tudi dosti v loncih. Težava je postala poleti, ker se je šota pregrevala zaradi črne barve lonca. Zato so bile sadike vidno "utrujene", skuhane, kljub rednemu zalivanju.